Po dolgih letih odkar igralci pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani recitirajo njegove verze, se je letos ob tem sprožila tudi polemika. Ne o branju samem, ampak o stanju duha pri nas. Sprožil jo je igralec Tone Kuntner, pritrdilo pa mu je kar nekaj kolegov, ki sicer tradicionalno sodelujejo, letos pa jih ni bilo zraven.
Tone Kuntner se je odločil za selektivni »kulturni molk«. Zakaj? Našteva županovo odstranitev razstave o osamosvojitvi Slovenije na Ljubljanskem gradu pred leti, poimenovanje avenije po diktatorju Titu, predsednikovo odlikovanje vodji nekdanje tajne službe totalitarnega režima … "in še bi lahko našteval," pravi, "ker so vsa 'dobro premišljena' in ne slučajna - simbolična dejanja rehabilitacije totalitarne miselnosti, torej destrukcija demokratične slovenske države."
Pred tednom dni je bil z njim tudi pogovor v reviji Reporter. Pa si dovolim še nekaj citatov:
»Zdajšnja vladajoča elita (skupaj z ozadjem), ki je bila v usodnih dogodkih pred dvema desetletjema večinoma nasprotujoča ali zadržana, bi rada, čim bolj zabrisala meje tega zgodovinskega prehoda – iz totalitarizma v demokracijo, iz Jugoslavije v samostojno slovensko državo – ter zmanjšala zasluge junakov osamosvojitve, kajti zaveda se, da brez vrednot slovenske Pomladi, Slovenija nima prihodnosti. »
»Danes doživljamo paradoks in absurd, da totalitaristi učijo demokrate demokracije in da sistematični kršilci človekovih pravic na ves glas razglašajo človekove pravice. In jih seveda zahtevajo predvsem zase. To ni le absurdno, je tudi cinično.«

To so misli, ki udarijo in ki žal slikajo naš čas. Se globoko strinjam!