Novi ljubljanski nadškof je danes glavna tema, tako v medijih, kot v pogovorih med ljudmi.

Da je temu res tako je pričala tudi udeležba na umestitvi v ljubljanski stolnici: predsedniki države, vlade, opozicije, vrsta eminentnih gostov in hvala Bogu tudi veliko Božjega ljudstva. Zelo zanimivo se mi je zdelo, da je novi nadškof v svojem nagovoru izrecno poudaril, da se Cerkve ni treba bati. Je tudi vam to zvenelo znano? Papež Janez Pavel je ob izvolitvi za Petrovega naslednika, na balkonu pred zbranimi na trgu sv. Petra, izrekel znamenite besede: »Ne bojte se Kristusa!« Kristus in Cerkev. Zakaj bi se sodobni svet bal Kristusa ali Cerkve? Saj se vendar zdi, da oba prezira, da se nanju ne ozira, da sta mu napoti in se zaradi tega vanju besno zaganja?
A če pomislimo bolje, je vendarle strah tisti, ki generira večino nesporazumov med Cerkvijo in družbo. Strah pa izvira iz nepoznavanja. Če bi se torej bolje spoznala, bi drug v drugem prej našla zaveznika, kot nasprotnika… Ampak to je že neka druga zgodba.

Tokrat sem hotel besedo nameniti še pozdravnemu govoru dramskega igralca Gregorja Čušina. Ta je v svojem prepoznavnem, lucidnem govoru med drugim izjavil tudi, da: »…smo, vaši verniki kristjani, še več: katoličani in kot taki ponižni in potrpežljivi. Ne boste prvi pastir, s katerim bomo potrpeli, kakršenkoli že je in vas bomo spoštovali in ljubili, četudi ne boste izpolnili vseh naših pričakovanj in želj. A več želja in pričakovanj do vas gojijo, če se po svetopisemsko izrazim, volkovi, tatovi in roparji, tisti, ki pravijo, da jih ne brigate in da se tudi Vi ne smete brigati zanje. A če boste natančno pogledali, boste videli, da so ti volkovi, tatovi in roparji le preoblečene in prestrašene izgubljene ovce. Zelo prestrašene in zelo izgubljene. In tudi te so del Vaše črede. Pričakujejo, da jim boste šli na živce! Ne razočarajte jih v njihovih pričakovanjih. Biti škof je odgovorna in stresna služba. A prosim Vas, gospod nadškof, pokažite Sloveniji, da je Stres lahko tudi pozitiven!«

Lepo ali ne? Nekaj takega iskrivega, humornega vzdušja še kako pogrešam v naši politiki, gospodarstvu, glavnem mestu, soseski, med ljudmi na cesti…