»Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.« Lk 2, 1-7.
V navedenem citatu iz Lukovega evangelija je izjemno veliko podatkov, ki dogajanje umeščajo v konkretno zgodovinsko okolje. Vemo, da je bil cesar Avgust rimski vladar med letoma 27 pred Kristusom, do 14 po Kristusu. Znano je tudi ime uspešnega cesarskega uradnika Kvirinija, ki je bil v času, ko naj bi se Jezus rodil, že na tako visokem položaju, da bi lahko izvedel popis prebivalstva. Danes vemo, da se je menih Dionizij Mali, ki je v šestem stoletju preračunal leta, do Kristusovega rojstva, od katerega štejemo leta v krščanskem svetu, zmotil za (najverjetneje) šest let. Napaka glede na takratne vire in možnosti res ni velika, vendar pa danes vemo, da je kralj Herod, ki igra v prvih dveh poglavjih Lukovega evangelija pomembno vlogo, umrl že 4 leta pred letom nič. Jezus se je moral roditi vsaj še kako leto pred njegovo smrtjo, saj je pred Herodovo jezo, Jožef z Marijo in detetom bežal v Egipt…
Spomnimo se na pojav zvezde, ki je Modre pripeljala do kraja, kjer je bil Jezus rojen. Že astronom Kepler je izračunal, da se je prav v teh časih zgodilo srečanje dveh planetov, Jupitra in Saturna v znamenju ribe. Nekateri govorijo o konjunkciji Jupitra in Saturna, ki se vsakih 257 do 258 let tako približata, da sestavljata na nebu znamenje ribe; oba planeta sta se srečevala dvakrat tudi v Zodiakovem znaku rib v 5. do 6. stoletju pr. Kr. Leta 7 pr. Kr. sta se oba planeta kar trikrat približala, da sta sestavila na nebu to znamenje. V tistem letu je bilo na nebu več neobičajnih nebesnih pojavov…
Kakorkoli že, znamenje prihoda Jezusa Kristusa, je resnično obstajalo in bili so ljudje, ki so ga prepoznali. To so bili prvi Jezusovi pristaši. Za kralja in Odrešenika so ga prepoznali še preden je bil rojen. Ali so bili trije in ali jim je bilo res ime Gašper, Miha in Boltežar pravzaprav sploh ni pomembno, važno je, da so dopustili, da je v njihovo življenje stopil Otrok, ki je Božji sin!