Konec tedna nam je nasulo snega. Ne ravno veliko, ampak dovolj za preglavice v prometu, dovolj za romantične poglede skozi okno, dovolj za kidanje… Precej nizke temperature so pričarale še zvok škripanja snega pod čevlji in sapo, ki jo vidimo. Tisti otroci, ki si niso dobro navlekli rokavic so lahko občutili kako je, če ti »zanohta«, starši pa, kako je z čiščenjem lužic snega pod radiatorji. Res prava zima. In kaj je lepšega, če se cela družinica odpravi zvečer ven, na sprehod z lučkami. Noč razsvetljuje osamljena luč, ter brljivi plamen Betlehemske lučke. To je nekaj kar bi morali poizkusiti. Ker obetajo otoplitve, še več, močo, ki bo odnesla nedolžno belino v katero se je odel naš svet, bo treba pohiteti. Ne bo vam žal, kajti iz takih spominov potem črpamo moč, za tiste manj lepe dneve.