Pred dnevi smo imeli srečanje staršev letošnjih birmancev. Župnik se je po prvem srečanju odločil, da s(m)o starši nujno potrebni „osvežitve“ verskega znanja. Sam sem vedno malo nesrečen ob takih srečanjih, saj se s tematiko prilagodijo večini in s tem posledično najbolj osnovnemu nivoju. Vendar pa je stanje res težko! Razmišljali smo o maši, bolje rečeno spoznavali smo stanje družin otrok, ki gredo letos k birmi. Za veliko večino je nekaj popolnoma normalnega, da gre družina skupaj k maši samo za zapovedane praznike in ob obletnicah smrti staršev. Otroci so, po njihovem mnenju v tej starosti že toliko odrasli, da se lahko sami odločijo, ali bodo k maši šli ali ne.
„Važno, da gre še ta birma mimo in potem... svoboda!!!“, mi je prišlo na misel.
„Maša je dolgočasna, treba bi bilo nekaj osvežiti, da bi ljudje sploh vedeli, kaj je bistvo.“ „Res nisem vedel(a), da je maša in evharistija eno in isto...“ „Nisem vedel(a), da birma ni potrebna, za prejem cerkvene poroke...“ To so le tri cvetke, ki lahko povedo, kako nizko na lestvici je v krščanskih družinah (če sklepamo, da tisti ki se pripravljajo na birmo so kristjani) sv. maša. Ampak, ali ni maša osnova, najpomembnejši zakrament, s katerim so pravzaprav vsi ostali povezani? Pri maši doživimo občestvo (se pozdravimo), beremo Božjo besedo, poslušamo nagovoru, ki je (ali pa bi vsaj moral biti) vzpodbuda našemu krščanskemu življenju. Pri maši prosimo (koliko stvari je, ki nam težijo srce), molimo za naše pokojne, ki so neločljivi del Cerkve in njenega občestva in končno pri njej lomimo kruh in se s tem povežemo s Kristusovo vsepresegajočo ljubeznijo.

Zato je obisk maše tako pomemben, ključen! Če tega birmanci ne prinesejo iz svoje družine, kako bodo lahko odrasli v zrele kristjane? Kako je lahko sploh nekdo kristjan, ki ne obiskuje svetega bogoslužja? Vse to so vprašanja, o katerih razmišljam že nekaj dni.
Ugotovitev je, da otrokom iz takih družin na poti krščanskega življenja, zagotovo ne bo lahko, gotovo pa o veri in verskih resnicah (trenutno) vedo več od svojih staršev.