Bolj kot se bliža datum razstave (29. oktobra bo v galeriji Družina v Ljubljani), bolj me daje »nervoza«. V zadnjih dneh sem vsak dan v ateljeju in prav hvaležen sem, da žena to tako potrpežljivo prenaša. Veliko sem že naredil, veliko še moram. Pred časom sem prav na teh straneh prikazal še surov oltar, ki sem ga naročil pri mizarju. Ta zdaj dobiva svoje obrise. Tvorijo ga tri velike glavne slike, na spodnjem delu pa še sedem manjših. Danes naj pokažem, kakšen motiv sem izbral. Na srednji glavni in tudi višji ploskvi je Kristus glava Cerkve, upodobljen kot Pentokrator, na glavi ima mitro. Levo od njega je Marija, na desni pa Janez Krstnik, največji od prerokov. Če dobro pogledate, lahko ugotovite, da gre za jasno motivno in vsebinsko navezavo na osrednji del Gentskega oltarja (Huberta in Jana van Eycka, iz približno 1432), ki pa je po moje predelan. Tako ustvarja dialog med prej in zdaj in hkrati ponuja staro preverjeno v novi podobi.
Slika je narejena s telefonom, zato ni najboljša, vendar pa naj bo za okvirno predstavo.