Na moj naslov so po elektronski pošti prišle naslednje, zelo konkretne in argumentirane pripombe dr. Bogdana Žorža. Ker se mi zdijo zanimive tudi širše objavljam. Mislim, da ne bi imel dr. Žorž nič proti...

Pripombe k predlogu Družinskega zakonika

2.člen: družina je preohlapno opredeljena. Dosedaj smo govorili o popolni, neppopolni, enostarševski, dopolnjeni, razširjeni… družini. Bo odslej to po tem zakonu nedopustno, bo veljalo kot nestrpnost, …. To bi lahko pričakovali! Bodo statistične raziskave še smele to raziskovati, če je vse preprosto »družina«'

3. člen: Zunajzakonska skupnost je »dalj časa trajajoča zveza…« Kaj pomeni »dalj časa«: več ur, več dni, več mesecev,. Let? Določba prinaša nejasnost, bo povzročala pravne spore in zmedo! Potrebno bi bilo to jasneje opredeliti!

7.čl. Ta člen prepoveduje telesno kaznovanje. To je licemersko dejanje všečnosti trenutnim modnim trendom. Poleg tega, da nimamo možnosti nadzora nad izvajanjem tega ukrepa, se postavljata še dve ključni vprašanji:
- Prvo je vprašanje kriterijev za to, kaj je »telesno kaznovanje«, še posebej, ker je zakonik ta pojem razširil na »vse oblike«.
- Drugo je zame kriminalno nedopustna brezbrižnost do vseh drugih oblik nasilja (ne samo ko gre za kaznovanje), čustvenega, socialnega, duhovnega… Ali to pomeni, da vse to s tem zakonikom legaliziramo???

24. čl.
Zakonske zveze ne moreta skleniti sorodnika v ravni črti in niti sorodnika v stranski črti do četrtega kolena. Kako je pa z izvenzakonsko skupnostjo, ki jo zakon izenačuje z zakonsko v vseh pogledih . Razen samega obreda!

27. čl. Za spregled mladoletnosti pri sklepanju zakonske zveze je pristojno sodišče. Ni to prehudo? Vse kaže, da se sklepanje zakonske zveze otežuje, ne pa olajšuje, kot trdi predlagatelj… In še naprej: kaj je pa z izvenzakonsko skupnostjo mladoletnih oseb? Dva mladoletnika lahko začneta živeti skupaj zgolj po svoji odločitvi (in, recimo, da starši temu ne nasprotujejo tako zelo, da bi zadevo gnali v neke postopke…) – in ima ta zveza polno veljavo, enako kot zakonska zveza. Kje je tu tako opevana enakost pred zakonom?

38. čl. Sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov in samo pred matičarjem, na željo zakoncev. Domnevam, da so tu mišljeni bodoči zakonci, ki si želijo posebnih okolji, zaradi svojih interesov, prepričanj…. To odobravam. Se pa ob tem sprašujem: bi lahko vernika izrazila željo, da je sklenitev zakonske zveze samo v cerkvi, kamor pride tudi matičar (enako velja tudi za pripadnike drugih verstev, če si želijo imeti samo en obred, v prostoru, kjer tudi sicer opravijo verski obred)

členi 94 do 97 – prenehanje zakonske zveze. Če je izvenzakonska skupnost v vsem izenačena z zakonsko skupnostjo, kako se bodo uresničevale te določbe za izvenzakonske skupnosti. V praksi izvenzakonske skupnosti preprosto – prenehajo. Potrebno bi bilo predpisati tudi neke obveznosti za izvenzakonske partnerje, če imajo enake pravice!

112. čl. Priznanje očetovstva. Če je izvenzakonska skupnost izenačena z zakonsko, bi moral za otrokovega očeta veljati moški, s katerim mati živi v izvenzakonski skupnosti!

3- del, Poglavje 4. »Dolžnosti in pravice staršev in otrok.« V celem poglavju ni niti ene same določbe o dolžnostih otrok. To pomeni nadaljevanje permisivne drže, ki je privedla področje vzgoje do te kritične točke. Nujno je potrebno dodati vsaj en simbolični člen o dolžnostih otrok!

157. čl.: Ali ne bi bilo smotrno tu dodati še predlog starih staršev, kadar starša s s svojim delovanjem ogrožata otroka. Prav tako tudi sicer v zakoniku nikjer ni niti malo opredeljena kaka pravica in dolžnost starih staršev!

158. Pri nujnem ukrepu odvzema v primeru ogroženosti bi bilo smotrno, da se vključi stare starše ali druge sorodnike kot prvo možnost za namestitev otroka ob takšnem nujnem ukrepu odvzema.

199. čl. Strokovno svetovanje zakoncem ob razvezi izvajajo Centri za socialno delo. Ta rešitev ni v skladu že s sedanjo prakso: mnogi pari takega svetovanja ne sprejemajo in iščejo druge svetovalce, poleg tega imamo že danes veliko nevladnih organizacijo ter strokovnjakov – posameznikov, ki so za to dobro usposobljeni. V tem členu bi bilo potrebno odrediti tudi možnost podeljevanja koncesij.

210 čl. Posvojitev – zunajzakonski partnerji so povsem izenačeni kot posvojitelji. Temu nasprotujem. Če kandidata za posvojitev mislita resno – se lahko tudi potrudita in svojo zvezo uradno potrdita! Tu ne gre za vprašanje diskriminacije, ampak resnosti!

Poglavje o posvojitvi: kaj pa otrokovi stari starši? Ali niso po naravni poti prvi poklicani za vzgojo in varstvo otrok, če starši tega ne morejo opravljati? Zakonik bi moral to možnost predvideti! Še zlasti je to boleče v primerih ko recimo, otrokova starša, sicer skrbna in urejena, z urejenimi družinskimi in sorodstvenimi odnosi, umreta v prometni ali drugi nesreči! 211- čl. Pa izključuje možnost posvojitve v ravni črti. Stari starši torej ne morejo biti posvojitelji, kar je načelno v redu. Vendar lahko prevzamejo dolžnost nadomeščanja staršev!

Poglavje o rejništvu. Področje rejništva že več let problematizira združenje MOČ, združenje rejnic in rejnikov. Menim, da bi bilo v pripravi zakonskih rešitev potrebno njihove pripombe temeljito proučiti!

Bogdan Žorž