Nasledniki partizanov so danes sprejeli vojne zakone, v katerih še naprej ločujejo umrle. Slovenska karavana razdelitve se nadaljuje.
Tudi 20 let po slovenski pomladi si nismo nič bližje kot prej. Čeprav nova dejstva pritiskajo na čuvaje revolucionarnih izročil, pa le ti in njihovi nasledniki ne bodo dovolili »spreminjanja zgodovine«. Kaj naj bi to bilo, pravzaprav ni nikomur jasno. Ali ne bodo dovolili, da se v šolah govori o Hudi jami, ali ne bodo dovolili, da se »maže« čast NOB-ja? Nihče je ne more umazati bolj, kot so jo umazali njeni voditelji.

Res je zanimivo, da je upor proti resoluciji Evropskega parlamenta o Evropski zavesti in totalitarizmu, največji v Moskvi in Ljubljani. Cveta Zalokar Oražem lahko stokrat ponovi, da smo samo v slovenskem parlamentu opravili razpravo o omenjeni resoluciji, če hkrati ne pove, da so jo na Madžarskem, Poljski, Češki, Slovaški…, imeli že pred mnogimi leti. Na Češkem so denimo sprejeli precej restriktivno lustracijsko zakonodajo. Tam so stvari že mnogo let urejene. Komunizem je eden od treh totalitarizmov 20. stoletja. In to je jasno vsem, samo nam in Rusom ne. Verjetno, ker je bil naš komunizem avtohton in ne prinešen z bajoneti.
Kaj je pri vsem skupaj najbolj žalostno? Da ne moremo enkrat pogledati na vse žrtve iz končnega, večnostnega stališča. Vsi so umrli. Naj bodo vsaj v smrti izenačeni. Dovolimo, da imajo vsi grob in ne le nekoč posvečeni. Dovolimo, da se onim v »partijskih nebesih«, pridružijo tudi oni iz »partijskega pekla«, ki ležijo po grapah in jamah povsod po Sloveniji. Dovolimo, da se o tem govori, da se dejanja obžalujejo, da si storilci lahko olajšajo vest. Dovolimo, da se ob imenu Zločin pojavijo tudi zločinci, kajti zdaj to niso. Še vedno so domoljubni junaki, ki niso zagrešili nobenih napačnih dejanj. Tudi napis na spomeniku žrtvam »vojne in revolucionarnega nasilja«, z besedo ne omeni storilcev. Si res hočemo še naprej na oči vezati plašnice zgodovinskega spomina? Očitno ta zgodba še ni zaključena. Tudi sam bom po svojih (radijskih) močeh poskrbel, da se bo o tej sramoti, ko o pobitih žrtvah še enkrat odločajo nasledniki istih političnih struktur, ki so zločine zagrešili, še govorilo!