Izbral in malo preuredil sem jih po srbskem avtorju, aforistu Dušku Radoviću:
»Prav v teh dneh je potekala še ena šolska reforma. Nekatere naše učiteljice so zamenjale priimke, zamenjale barvo las, garderobo. Otroci so že opazili velike spremembe...«
»V teh dneh bodo neke tete že tridesetič in več, odšle v osnovno šolo. Nikakor je ne morejo končati, verjetno zato, ker imajo preveč dela s popravljanjem kontrolk...«
»Učitelji manj živijo od svojega znanja, bolj pa od neznanja svojih učencev. To še prav posebej velja za inštruktorje v avtošolah...«
»Mnogi otroci, bi lahko popravili ocene, ne morejo pa popraviti začetnega vtisa. Morda bi morala obstajati posebna ocena, samo za vtis. Potem bi namesto dveh ali treh imeli le eno slabo oceno.«
»Otroci še niso začeli z učenjem, ker še niso uspeli dobiti slabih ocen. Popravljanje slabih ocen je za mnoge osnovni razlog za učenje. In seveda, kakor se učimo, tako tudi živimo. Popravljamo tisto, kar se nam je kje ponesrečilo...«
»Mlade vzgojiteljice v nekaterih naših vrtcih bodo tudi danes pripovedovale pravljice našim najmlajšim. To so srečne zgodbe o tem, kar se vedno dogaja princesam in nikoli vzgojiteljicam.«