Koča na Kriški gori, 1582m, stoji vrh Mežnarjeve senožeti na stegnjenem slemenu Kriške gore. Pred kočo je velika naravna ploščad, od koder je prostran razgled. In temu razgledu smo se danes predajali. Iz ceste Tržič – Križe – Golnik, smo zavili proti vasici Gozd in nekaj nad njo parkirali. Nato je sledil skoraj dveurni vzpon, precej v hrib. Ne vem pravzaprav zakaj smo se odločili za Strmo pot… Najmlajši Sebastjan (2 in pol leti) je hotel vso pot prehoditi sam. Navkreber mu je to skoraj uspelo, navzdol pa sem ga večji del, zaradi strmine, nosil za vratom. To občutim še zdajle, ko to pišem.
Razgled je bil res enkraten in po morju res sedejo še planine.
Le nekaj pri vsem skupaj ni »štimalo«, pa ne vem zakaj? Ko smo prišli domov, so se odšli otroci direktno iz avtomobila igrat (noret), midva z ženo pa spat… Kako bi se morala potruditi šele, da bi bili utrujeni oni in ne midva?
In še nekaj foto utrinkov.