Evtanazija obvezna
Ker sem zadnjič pisal nekaj na to temo, naj tu dodam le še kratek razmislek, ki sem ga zasledil na spletu. O evtanaziji. Šlo je očitno za filmski projekt zavoda za sodobne umetnosti Aksioma Davideja Grassija in Antonia Caronia. V besedilu med drugim zasledim tudi tole:
"Zakon o evtanaziji bi preprosto moral upoštevati dejstvo, da obstajajo objektivni in ne subjektivni razlogi, ki nas privedejo do tega, da namesto življenja izberemo smrt: resnično neznosna bolečina, resnično ponižujoči življenjski pogoji ali pa gotovost, da bo smrt prišla kmalu in bo boleča. V teh primerih bi moralo biti dovoljeno, da nam strokovnjak, zdravnik, pomaga umreti na najboljši možen način – spokojno, v družbi sorodnikov in prijateljev. To pomeni tudi sama beseda eu-thanatos, "dobra smrt". Torej, kot prvo gre za vprašanje individualne svobode in kot drugo za humanitarno vprašanje. Gre za boj proti trpljenju. Toda Paul pravi, da ni ravno tako. Zakon, ki je v veljavi na Nizozemskem, je prav v imenu boja proti trpljenja legaliziral tudi pasivno oziroma nehoteno evtanazijo, ne le aktivno. Tako lahko zdravnik v okviru svoje odgovornosti pomaga umreti tudi neozdravljivo bolnim, ki za to sploh niso prosili: in ne le bolnikom v trajni komi, temveč tudi duševnim bolnikom in invalidom."
Vprašanje, ki se mi zastavlja je ali nismo na dobri poti, da pridemo do tega. Glede na število starejših v prihodnjih letih, ki se bo še povečalo. Začne se na mehek način, z dovoljeno evtanazijo. Vsak se lahko sam odloči. Potem o starejših odločajo sorodniki, na koncu pridemo do komisije, ki odloča o tem koga še pustiti pri življenju in komu predpisati »zadnji ukrep. V določenih primerih je dovolj, da je bolnik zelo star, da zdravnik lahko poseže. Podatki, ki mi jih je poslal, so vznemirljivi: približno polovica primerov evtanazije na Nizozemskem naj bi bila taka, nehotena. Neka raziskava iz leta 1990 celo navaja, da naj bi 0,8 % vseh smrti na Nizozemskem predstavljale evtanazije, izvedene brez zahteve pacienta."

Zato si je vedno treba prizadevati za življenje. Življenje je pravzaprav vse, kar imamo. Ostalo le posedujemo, za nek določen čas nam je dano v upravljanje.