Letos bomo dobili 13 novomašnikov. Eno posvečenje (Novo mesto) je bilo v nedeljo 28. junija, ostala pa v ponedeljek 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla. Nova maša je svojevrstno slavje. Bog še ni pozabil na svoje ljudstvo. Še naprej kliče v svojo službo. In to ne tako, polovičarsko, ampak celega človeka. Ne moreš biti namreč duhovnik le osem ur na dan in potem oditi domov, »sleči« svoje delo. Biti duhovnik je poslanstvo. Pomeni, da se da človek popolnoma na razpolago. Da »umre« sebi in se rodi v drugem.
Leto, ki je pred nami je posvečeno duhovništvu. Še bolj naj bi razmišljali o daru posvečenih oseb, molili zanje, za njihovo stanovitnost, za njihovo javno podobo. Duhovnik ni sam sebi namen. Dan je ljudem kot dar. In tega se ne zavedamo dovolj. Če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo več dovolj duhovnikov, ki bi lahko oskrbovali toliko župnij, kot jih imamo. In kdo bo potem tam lomil Sveti kruh? Kdo bo delil zakramente, obhajal bolnike in jih pripravljal na večnost? Kdo bo poučeval ljudi o veri, kdo jih bo bodril? Kdo bo tako zavzeto skrbel za vse cerkve, ki jih premoremo? To so vprašanja, ki si jih moramo zastaviti v prvi vrsti kristjani sami, kajti duhovniki so vzeti izmed nas, za nas.
Vemo, da niso vsi duhovniki sveti. Vemo, da so med njimi tudi takšni, ki so se pregrešili proti svetemu in svetu. Vsem ostalim ljudem javno mnenje lahko oprostiti, duhovnikom pa ne. Zato, ker naj bi bil njihov moralni temelj Kristus sam. In on je bil vsem zgled do konca. Za svoje je dal tudi življenje. Veliko je takih svetlih duhovniških primerov, žal pa naš svet izpostavlja le tiste druge. Svetost jih ne zanima, zanima jih škandal. In če ga ni, ga naredi.
V tak svet odhaja teh 13 novih duhovnikov. »Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove«. Danes to še posebej drži. Zato je molitev in prošnja zanje še kako na mestu.

Prenos posvečenja na radiu Ognjišče 29. junija ob 9.h. Tudi jaz bom tam!