16. junija je bil v ljubljanskih Križankah koncert ob 50-letnici pevskega delovanja Elde Viler. Razprodane Križanke, dež, ki je škrabljal po strehi letnega avditorija, izjemno vzdušje, vse to je zaznamovalo slavnostni večer. Kot je vljudno zapisala komentatorka enega od člankov ob tem dogodku, Eldin glas morda ni več tako mladosten in elastičen kot je bil, vendar pa je bil večer vseeno vrhunski. Z gosti, ki so jo spremljali nam je podarila kanček zvezdnega prahu... Oba z ženo sva se strinjala, da imata s hčerko Ano Dežman enako barvo glasu. Oba sva se čudila Edvinu Flisarju, ki ni hotel na oder, ker ga niso pravilno napovedali...

Zelo me je presenetilo, da je koncert začela z Zdravo Marijo (ne Ave Marijo), kot spomin na prve pevske začetke v Koštaboni na koru. Župniku, ki jo je pri tem spodbujal, se je na koncu tudi javno zahvalila. Ave Maria v slovenščini je v nabitih Križankah delovala nekam tuje, vendar pa je bila izjemno sprejeta. Presenetilo me je tudi, da se je na koncu, po zahvalah vsem in vsakomur, na odru javno pokrižala. Kot bi se hotela zahvaliti še Gospodu, le da tega ni izrekla z besedami, ampak z gesto. Ni kaj koncert, ki se ga bom še dolgo spominjal.