Včasih se mi zdi, da se Kozlovska sodba ni mogla dogajati v Višnji Gori, ampak se je gotovo zgodila v Ljubljani. Tudi Butale ne morejo biti daleč od Magistrata. Sploh če pomislim, da smo danes na nekdanji Dan mladosti (spet eden od izmišljenih dni), dobili diktatorjevo ulico v prestolnici. Ko sem zadnjič govoril z Žarkom Petanom, mi je ta fenomen Titofilije skušal razložiti skozi očala dobička: torej ta projekt podpirajo tisti, ki se jim to izplača. Janković je z besednjakom nostalgije in kvazi menedžerstva (s katerim je uspel Ljubljano zadolžiti toliko, kot še ni bila) mobiliziral svoje sile in strnil levico. Božič se boji za svoje minule zasluge in penzijo, mladih pa, tako Petan, te stvari ne zanimajo preveč, poleg tega, je neznanje o Maršalu zaradi šole velikansko. Mladi tudi potrebujejo idole in če jih ni, si jih ustvarijo. Tako imajo na Madžarskem strašno dobro mnenje o Atili, ki ga pri nas imenujemo »Bič božji«, predvsem zaradi izjemne krutosti in velikih žrtev, ki jih je puščal za seboj. Mi pa imamo rajnkega Broza, z Moskovskimi čistkami, medvojno revolucijo, povojnimi poboji, Golim otokom, informbirojem, zadušitvijo Madžarske pomladi, odstranitvijo vseh medvojnih soborcev, Galebom, kavo v Trstu, velikanskimi krediti…, še vedno za »velika človeka«!

Ni čudno, da je danes v Ljubljani padala tudi precej velika toča. Večje škode, hvala Bogu, ni naredila, opozorila pa nas je, da človeška neumnost nima meja… Kdor ima oči za gledanje, naj vidi.