Danes mi piše kolega, muzejski kustos, s katerim sva skupaj ministrirala, pred leti… in mi čestita za objavo v reviji Svobodna Slovenija. Nisem vedel. »Ja, v Argentini izhajajo,« še doda. »Kar v Cobiss poglej!« Ups, kar sapo mi je zaprlo. Kako je prišel moj komentar o lanski prešpricani obletnici Valentina Vodnika, tja?

Cobiss, vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov, ureja NUK in ljudje, ki ustvarjajo v znanstvenih vodah, so tudi karierno odvisni od števila objavljenih člankov. Ostali pa se za to večinoma ne zanimamo, razen če nas takole ne opozorijo nanjo.
Seveda mi radovednost ni dala miru in tole sem na spletu prebral o “Svobodni Sloveniji”. To je osrednji časopis slovenske skupnosti v Argentini... Svobodna Slovenija izhaja kot tednik in danes predstavlja najpopolnejšo vez in kroniko življenja argentinskih Slovencev. Vestno beleži vse družbene in kulturne pa tudi športne dogodke, ter delovanje Domov in organizacij po vsej državi. Ocenjuje knjižne izdaje, koncerte in odrske nastope ter objavlja zanimive intervjuje. Prinaša vesti iz življenja drugih slovenskih skupnosti po svetu. Važno mesto najdejo vedno tudi dogodki v Sloveniji in zamejstvu.
Kakorkoli že, simpatiziram z vsemi, ki so morali po vojni zaradi razmer preko meje. Izgubili so vse, le v srcu so s seboj odnesli duhovno domovino. In v tem duhu vztrajajo še naprej. Hvalevredno. Zato nič ne zamerim, če so si moj komentar izposodili za objavo. Očitno je splet povezal Slovence iz vseh koncev in tako so tudi naleteli na komentar. Seveda pa ne bi bilo nič narobe, če bi se javili, povedali svojo namero in se takole izognili kasnejši (avtorjevi) zadregi. Pa še kontakt bi navezali. No, bomo pa za drugič bolj spretni.

Ja in še tole mi je prišlo na misel. V NUKu so vestno zabeležili članek iz "emigrantske" literature. To so počeli ves čas po vojni, le v izposji do emigranstke literature nisi mogel priti. Manj reda, oz več lukenj pa je pri vpisih v domačih publikacijah. Še danes.