Otroške prireditve znajo biti včasih naporne. Prisrčne, a naporne. Še posebno, če se spomnimo na koncerte mladih »virtuozov«, z vsemi sladkostmi razglašenih strun, pozabljenih not, treme… Ampak vsi se zavedamo, da mora vsak mladi up zagristi v to jabolko.

Zgodi pa se, da včasih obstanemo z odprtimi usti. Morda je tak dan, morda smo bolj dovzetni, ali pa nas mladi umetniki resnično presenetijo. To se mi je danes dvakrat zgodilo. Najprej v vrtcu, ko so nam ljubki Mucki, suvereno odigrali zgodbico O prevzetnem drevesu in potem zvečer še na Velikonočnem koncertu mladih glasbenikov Glasbene šole v zavodu sv. Stanislava. Še zdajle odmeva v meni glasba saksofona, harmonike in klavirja. Res vse pohvale nastopajočim in njihovim mentorjem. To je dota za naprej. Priprava na bitko življenja, kjer se je treba zbrati v trenutku, naučiti obvladovati tremo, ob pravem času pokazati najboljše.
Seveda se zgodi, da se kdaj ne pokažemo v najboljši luči, a to mora biti spodbuda, ne pa ovira. Zato sem še toliko bolj vesel vsakega uspeha teh nadebudnežev, ki bodo morda nekoč vrhunski glasbeniki, igralci, slikarji.

Nikoli ne vemo, kje se je »rodilo« njihovo veselje, kdo ga je potem zalival, da ob trdem delu ni ovenelo. Vloga odprtih staršev in spodbujajočih vzgojiteljic in učiteljev je tu neprecenljiva.