Ko sem dobil novoletno voščilo iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, na katerem so bili na eni strani natisnjeni zgornji simboli, sem si mislil, kako neslano je. Lahko ga bereš kot metaforo. Združuje nezdružljive simbole in ustvarja nove. Združuje dva antipoda. Komunizem in krščanstvo. Rdečo zvezdo, potopljeno v kri nedolžnih, pribitih nanjo. Morda je avtor menil, da je humorno, če namigne, da naš svet (spet) vodita dve "ideologiji". Morda nas je hotel posvariti, naj se varujemo, pred možnostjo, da se združita.
Meni pa se zdi simbol pravzaprav na mestu. Kristusa so pribili na rdečo zvezdo, takrat ko žrtve za dosego cilja niso bile več pomembne. Cilj posvečuje sredstva. In to je zgodba premnogih kristjanov, ki so v imenu rdeče zvezde končali svoje življenje, nekje brez obleke, groba in sodbe...

Simbol me je po svoje pretresel, zato ga nisem zavrgel, saj sem si mislil, da se ga bo dalo še "citirati". In res ni bilo potrebno dolgo čakati.

Odprli so Barbarin rov pri Laškem, o katerem sem bral že pred 15 leti v knjigi Romana Leljaka Teharske žive rane. O tem smo govorili na radiu že takoj ob naših začetkih, natančneje v nekaterih oddajah gotovo že pred 10. leti. Ampak zatreslo se je šele zdaj, ko so se prikazali dejanski ostanki umrlih. Kot da nam, do zdaj, mediji niso verjeli. In zdaj so navedeni tudi storilci. Z imeni in priimki. V znamenju zgoraj prikazanega simbola.
Vemo katera enota je to storila. Vodil jo je major Toni Anton Riček, ostali poveljujoči v tem početju pa so bili Ivo Jurčec, Alauf, Brečko, Lah, Starc, Pavček, Franc Šolar … Za morišče je odgovorna 1. slovenska divizija narodne obrambe, 2. bataljon 3. brigade. Glavni partijski funkcionar Celja pa je bil Edvard Golc, ki je neposredno organizacijsko vodil vsa dogajanja od maja do septembra 1945. Tako Zoran Leljak.
In jaz? Malo sem prazen. Vse to sem vedel že pred leti. A dokler ne vidiš slik z apnom posutih trupel, dokler ti ne zatrepeta oko ob truplu nekoga, ki se je po vsej moriji, uspel še plaziti proti izhodu, v upanju na rešitev, do takrat je bilo to vedenje le polovično. Zdaj pa v vsej tragiki ponovno vstaja in dobiva nove razsežnosti.