Danes na hodniku radia, med krajšim sprehodom do snemalnice, opazim znan obraz... Tako od strani. Dober dan, dober dan in vsak na svojo stran... Potem mi počasi pronica v možgane, da ta obraz pravzaprav ne poznam iz vsakdanjika. Odkod potem? Damo vodijo po naših prostorih, peljejo jo tudi v našo kapelo. "Je prava?", vprašam radijsko mamo Sonjo. "Prava, prava!"
V nedeljo ima gospa koncert v Ljubljani in tudi nam je naklonila nekaj svojega časa. Na povratku iz kapele, mi stisne roko in takrat mi pride na pamet, da bi bil to lahko lep spomin, nanjo in na posebne medijske trenutke. Slika je priložena.

Ni veliko takih trenutkov, oz se ne ponovijo velikokrat. Tako se morda najbolj spomnim pogovora z Johnyem Loganom, edinim dvakratnim zmagovalcem Evrovizije, ki je pred leti prav tako prišel na radio. Bilo je neke sobote, ko sem bil dežuren, približno v tem letnem času. Zunaj je ravno zapadlo nekaj deset centimetrov snega, on pa je imel zvečer koncert z Nušo Derenda v Cankarjevem domu. Odprt in prijeten sogovornik je bil, prav tako kot Tereza danes, pa čeprav se je z njo pred mikrofonom večinoma ukvarjal kolega v kulturi Marjan Bunič, jaz pa le tako od strani pred svojimi slikami.
Ampak zdaj, ko tole gledam, mi je toplo pri srcu!