Znani profesor na FDV, Zdenko Roter je prišel kot zasliševalec po zažigu k škofu, po njegov ožgani talar. Ta je na »strokovno« opravljeni analizi, ki jo je opravila OZNA razpadel. Škof se je njegovemu izgovoru, zakaj mu ne vrnejo duhovniške suknje (morda za muzejski eksponat ali za dokaz), samo smejal, ker je že vnaprej vedel, da bodo dokaze zažiga uničili.

In še to: storilec Avgust Mežnaršič je bil obsojen na deset dni zapora pogojno. Za primer naj navedem, da župnik Andrej Stare iz Fare pri Kočevju leta 1948 obsojen na 13 mesecev zapora ker je »skril pod streho avtomobilsko gumo in kotel, last jugoslovanske vojske…« To priča tudi o »visoki« stopnji pravice v tistih letih…

Dolgotrajna nočna zasliševanja, naporno delo na meji mogočega in barbarski zažig, so nekoč pustili pečat na zdravju škofa Antona Vovka. Posledica je bila huda oblika sladkorne bolezni, ki mu je življenje oteževala in skrajšala. Ko je bil na avdienci pri papežu Janezu XXIII, pred njim zaradi bolezni ni mogel poklekniti. Papež mu je takrat menda rekel, da bi moral on poklekniti pred njim.

Škofijski postopek za prištetje škofa Vovka k blaženim je končan. Zapisi pričevanj o njem so zdaj v Rimu, kjer se bo postopek, upamo kmalu zaključil.

Jaz pa sem se njegovemu spominu poklonil tudi s tem zapisom...