Cerkev še vedno gradi trdne zidove, ter upa, da ji bodo ti pomagali ohraniti varnost in trdnost. Morda se motim, vsekakor pa ne morem molčati. O pomanjkanju vizije se je daleč najbolje izrazil pater Branko Cestnik v reviji Božje okolje; “Ogromno duhovniških moči se je v preteklih dveh desetletjih prelilo v pročelja in strehe, medtem ko je mladinska pastorala bankrotirala.“ konec citata.
Seveda ni nihče proti zidavi, obnovi in naj tej trditvi dodam še tri klicaje!!! Nisem proti, zastrižem pa z ušesi, če vedno znova dobim odgovor: „Ni denarja.“, ker to preprosto ni res. Denar je in to dovolj, samo za druge namene ga porabljamo. Zdi se mi prav, da se nad mnogimi obnovami zamislimo, pa tudi nad tem, koliko denarja namenjamo za vzporedno šolsko strukturo? Ali je prav, da na drugi strani zaradi pomanjkanja ječijo celo vseslovenski projekti kot sta Stična ali Ritem Duha, na primer.
Obsojeni so na zastonjskost, čeprav se že več desetletij ve, da je "zastonj" samo pešačenje, za vse ostalo pa je potrebno imeti sredstva in medtem ko mnogi lahko zgolj nemočno opazujemo, kako mlade privabljajo bleščeči reflektorji z veličastnih odrov, kjer se potem tako ali drugače razbijejo zaradi prazne ali celo zavajajoče vsebine, se mi sprašujemo in jezimo na te iste mlade, zakaj naši odri ostajajo prazni, ne pomislimo pa na dejstvo, da se z našim zastonjskimi in skupaj znešenimi plohi, ki jim potem rečemo oder, današnja mladina pač ne more poistovetiti. Tako imamo bogato vsebino, vsebino pisano z veliko, ki pa je ne znamo ponuditi.
Full story »