Napačno je; govoriti o pravici manjšine in preglasovanju večine...
Zmotno je; misliti, da gre za kozmetične spremembe, gre šele za začetek, za prvo zmago v dolgi bitki...
Pravilno je; razmišljati o tem, da gre v bistvu za redefinicijo družbe, zato ni vseeno...
Predstavljajte si osnovno šolo v kateri bodo sčasoma prepovedali naslednje pesmi;
Kajetan Kovič, Materi
Mati, sam bom vso pot prehodil.
Ne skrbi. A vseeno, pridi tedaj,
kadar bo kdo moje srce pohodil.
Dvigni ga, toplo besedo mu daj.
Tone Pavček, Kako raste mama
Iz mamice zraste mama
bogvekdaj, kar nekega dne,
ko še sama ne ve, da ji pada
prvi sneg na lase.
Niko Grafenauer, Mama
Mama je od vseh ljudi
najboljša na svetu,
ker se mi rada smeji
in ker je par očetu.
Saša Vegri, Očka pravi
Očka pravi,
da v mamini glavi
se vsaka beseda
na glavo postavi...
...po njenem se lahko
šal in prijateljstvo splete
od glave do pete.
Oton Župančič, Uspavanka
...Kaj ob sinku sen prineslo?
Niti krilo, niti veslo,
niti kita rožmarina,
le popevka materina:
aja tuta, nana nina!
Ksaver Meško, Mati govori otroku
Iz zemlje droben vir žubori,
iz matere zemlje zajemlje življenje.
Narašča v reko. In koder hiti,
na materi zemlji oživlja zelenje.
Tako si ti, dete, se v meni spočelo,
iz mene življenje in rast si zajelo.
Neža Maurer, Znamenja ob poti
Vsak mora sam za svojo srečo.
Matere ostajajo ob poti
kot počivališča za utrujene,
koz znamenja
za vrnitev.
Neža Maurer, Brez konca
Mati je šla
za svojimi otroki.
našla je odpadle gumbe,
strgane jopice, kape,
celo sledove krvi.
Vse je pobirala
in spirala s solzami.
Da bo pot čista in lepa
za otroke njenih otrok.