QUO VADIS HOMINE?
Kako je mogoče, da se človek, ki se je v zgodovini dokopal do tako globokih spoznanj o sebi, obnaša, kot da je na začetku poti?
Kako je mogoče, da že tisočletja preiskuje samega sebe (Heraklit), osupljivo razčleni zlo na metafizično - nepopolnost, končnost sveta (smrt npr.), fizično - naravne nesreče in moralno - greh.(Leibnitz). Kljub temu, da ne vidi dna v globinah človeka, vendarle razume mnoge njegove vzroke za odločitve.
Kako je mogoče, da vsaj nekaj osnov ne ponuja na pladnjih učnih programov na vseh stopnjah izobraževanja? Smo res tako osupli nad naravoslovnimi znanostmi, da vse podrejamo številki in pozitivizmu, na področju spoznavanja samega sebe, kot človeka, ki predstavlja osnovni gradnik vsake družbe, pa smo, gledano globalno, na stopnji neardentalca.
No feedback yet
Form is loading...