V Gornji Radgoni se te dni odvija letošnji Kmetijsko živilski sejem AGRA 2009, ki je vsaj v prvih sejemskih dneh zabeležil večji obisk, kot so ga organizatorji bili vajeni v minulih letih. Za prave in oprijemljive podatke ter morebitno analizo trendov, bo seveda potrebno počakati še nekaj dni, do konca tedna. Res pa je, da navezava dveh tako vabljivih dogodkov, kot sta vsakoletni kmetijsko živilski sejem in letos v Sloveniji prvič se odvijajoče 56. svetovno prvenstvo v oranju, kar kliče po odmevnosti, obisku in udeležbi.

Krava Vidra - nesporna zvezda letošnje živinorejske razstave

Mnogi se te dni sprašujejo, zakaj so v današnji elektronski dobi, ko je ves svet postal globalna vas, v Gornji Radgoni ali pa tudi kje drugje razstavljena kmetijska tehnika, različni pripomočki v kmetijstvu, vzorčni nasadi mnogih vrst kmetijskih rastlin ter na drugi strani predstavitev novosti in pri potrošnikih najbolj sprejetih živilskih proizvodov, tak magnet za ljudi, da se odločijo in se en dan potopijo v sejemsko doživetje?

Odgovorov je več. Prav gotovo je eden najbolj preprostih ta, da nobena spletna predstavitev ne odtehta ogleda in morda tudi preizkusa v živo. Še tako profesionalna fotografija brezhibno obdelane in zasejane njive ali nasada ne odtehta občutka, ki ga dobiš, ko lahko na lastne oči primerjaš različne sorte kmetijskih rastlin, ki so posajene v približno istih pogojih poskusnega polja.

In konec koncev, tudi osebno srečanje s prijatelji, tudi navezava osebnega stika s prodajalci in proizvajalci, pove veliko več, kot nam lahko pove opravljen telefonski klic, prejeto elektronsko sporočilo ali poslana multimedijska predstavitev.

Sejem bil je živ, a kaj se pod to živostjo dejansko skriva, se sprašujemo mnogi, ki malo bližje spremljamo dogajanje na kmetijskem področju. Prodajalci kmetijske tehnike vedo povedati, da kmetje sejem temeljito izkoristijo za to, da si tehniko, ki jo nameravajo kupiti, ogledajo pri več proizvajalci, jo med seboj najprej kakovostno, potem pa tudi cenovno primerjajo. Obisk sejma je torej zanje možnost podrobnega seznanjanja s ponudbo in čas za resen in temeljit razmislek, kaj si na kmetiji v teh napetih časih lahko privoščijo.

Zamišljene glave...

Čeprav na prvi pogled ni opaziti, se globalna kriza pozna tudi pri razstavljavcih. Nekateri, največ je takih na strani živilcev, se za sejemsko predstavitev letos niso odločili, drugih ni, ker so v zadnjem letu ugasnili, tretji pa priznavajo, da jim trda prede, če bodo kmetje s strani politike potisnjeni v tako stisko, da bodo začeli bolj varčevati pri nakupu semen, gnojil in drugih agrotehničnih sredstev.

Semenarji tako predvidevajo, da bo zaradi varčevanja in nezmožnosti nakupa semena jeseni več kot tretjina njiv z ozimnimi žiti posejana z domačim semenom. Kaj to pomeni za prihodnjo žetev?
In kaj to pomeni za našo samooskrbo z doma pridelano hrano? Kaj to konec koncev pomeni za prihodke naših kmetij v letu, ki je pred nami?

Nič dobrega, nove težave, še hujše zaostrovanje, še bolj nekonkurenčno domače kmetijstvo in še večji beg mladih iz te panoge. Ste opazili, da so letos slovenske njive in rastline na njih videti slabše kot v prejšnjih letih? Se zavedate, da temu ne botrujejo le letošnje nadpovprečno mokro leto in ujme z vetrom in točo ampak tudi slabša oskrba rastlin s hranili, ker so umetna gnojila še vedno skoraj dvakrat dražja kot pred dvema letoma?

Vse to so dejstva, ob katerih se je potrebno zamisliti. Vse to je znak, da je potrebno tako v domači kot tudi evropski kmetijski politiki narediti nove korake. V četrtek bo kmetijsko ministrstvo na sejmu Agra javnosti predstavilo novo desetletno strategijo slovenskega kmetijstva. Sprašujem se, če bo prava, če res prinaša te nove korake, predvsem pa, če bodo dovolj hitri?