Še ne dolgo nazaj, no resnici na ljubo je tega že več kot dve desetletji, so nas učili, da je plin idealno gorivo, ki najmanj onesnažuje okolje in ga je na voljo veliko več, kot črnega zlata. Učiteljica nam je v ilustracijo tega dejstva na grafoskopu pokazala tudi nekaj slik dimnikov, iz katerih se je valil črn gost dim in pojasnila, da ogrevanje domov na drva zelo onesnažuje okolje.

Časi so se spremenili, danes na vsakem koraku slišimo govoriti o biomasi, moderne peči na drva, sekance in pelete pa vedno pogosteje najdejo svoje mesto v naših kurilnicah. Tako je tudi prav, saj so slovenski gozdovi bogat vir okolju prijazne energije, ki ni odvisna od političnih spletk Putina in drugih plinskih veljakov.

Farsa neuspelih mednarodnih političnih pritiskov na rusko in ukrajinsko stran me žalosti. Ruski medved namreč polarni mraz izkorišča za svoje intrige, ne zanima ga, koliko otrok na Balkanu te dni prezeba in joče, koliko njihovih staršev se na vse kriplje trudi, da bi jim skuhalo kaj toplega in ogrelo vsaj najmanjšo sobico stanovanja.

Kdaj bo tega konec? Dvomim da danes ali jutri, ko na bi bil podpisan plinski sporazum, že drugi po vrsti v teh dneh. Konec koncev se prav danes spominjamo dogodkov davnega leta 1654, ko je Ukrajina, izčrpana v boju s Poljaki, morala v stiski pred turško grožnjo priznati rusko nadvlado. Take grenke obletnice težko rojevajo pametne dogovore. Morda pa se vendarle zgodijo...