Potem, ko smo na barju imeli skoraj cel advent poplave, tik pred božičem pa tudi obsežne zaledenele površine, se nam zdaj obeta še silvestrska poplava. Ko je izmerjen vodostaj na vodomerni postaji Pr Kamin nad 200 cm, so najnižji deli Barja v okolici Bevk že pod vodo.
Za ilustracijo pa še tale graf, ki jasno kaže razsežnost letošnjih adventnih poplav.
Topla jesen ugodno vpliva na posevke ozimnih žit. Na Barju nam kot vedno nagaja vlaga, pa vendar so letos ozimine lepo kar lepo vzklile in če bo zima prinesla tudi nekaj snega, dobro obetajo.
Takole je pognala pira.
Tak pa je pogled na tritikalo. Danes se izteka tudi administrativno postavljeni rok aktualne kmetijske politike, do katerega morajo biti njive, vključene v ukrep ozelenitve, zelene. Letošnja jesen je to omogočila.
Odkar sem na Barju, se ukvarjam z vprašanjem, kako na njivah, ki so večkrat letno pod vodo, in na katerih preslica uveljavlja svojo premoč, uspešno pridelati še kaj drugega kot koruzo. Letos, potem, ko so lanske pozno jesenske in letošnje spomladanske visoke [b]vode uničile tako ozimno kot jaro tritikalo, sem v maju poskusil s setvijo sirka za zrnje.[/b]
---
Rezultati ne prepričajo. Sirk ljubi toploto in ima rajši manj kot več vode. To se je pokazalo že z zelo neenakomernim vznikom, slabše razvitimi rastlinami in posledično zdaj v jeseni z zamudo v zorenju.
Rezultat smo poželi, pridelek je skromen, približno tretjina tistega, ki ga oglašuje semenarska hiša, ki to seme trži. Zrnje je še daleč od suhosti, primerne za skladiščenje, sam pa z eno uganko manj. Sirk za zrnje ni rešitev. Barje se ne zmeni za muhe kmetijske politike.
Oktobrska žetev je najbolj razveselila našega Dominika.
Nedelja pred tednom dni je bila sončna in topla. Na Ponikvi in Slomu se je odvijal 6. shod kmetov pri bl. A. M. Slomšku, ki se vedno začne z opoldansko sveto mašo. Letos je name poseben vtis naredilo dejstvo, da je bila cerkev nabito polna že več kot pol ure pred začetkom; zelo veliko ljudi je torej pri maši moralo sodelovati zunaj. Domači gasilci so po svojih močeh poskrbeli tudi zanje, da so se vsaj najstarejši lahko tudi zunaj posedli, ozvočenje pa, da je bilo bogato slovesno bogoslužje slišati tudi izven cerkve.
Čeprav je letošnja zahvalna nedelja še pred nami, pa je vsakoletna "Slomškovo-kmečka" maša na Ponikvi prežeta z zahvalo za vse, kar smo po božji dobroti prejeli. Vsaj sam vedno znova tamkajšnje vzdušje tako občutim.
Zahvaliti se Bogu za vse, kar smo prejeli in doživeli in dobroti njegove Previdnosti zaupati vse, kar še pride, je veliko dejanje, dejanje, ki prinaša mir. In glej letošnja jesen je čudovita, vreme služi, setev ozimin se zaključuje.
Tudi pri nas smo včeraj sejali piro. Dobro seme v dobro pripravljeno zemljo. Naše delo je storjeno...
Za vse pa, ki ste morda spregledali, še nekaj video utrinkov s Ponikve in Sloma.
Minule dni se je ozračje precej ohladilo, tudi na Barju se prebujamo v jutra, ki jih je pobelila slana. Slednja ne spodbuja le k hitenju z jesensko setvijo, ampak prinaša tudi nove vonjave, nove občutke, pa tudi posladke, ki jih mnogi ne poznajo.
Črn trn je poznana grmovnica, ki je ime dobila po črnem lesu. Spomladi zgodaj belo cvete, njeni trni pa so veliki in povzročajo skelečo rano. Jesenske slane dobro denejo "trnuljam", jagodam črnega trna, ki zaradi vpliva mraza postanejo manj trpke.
V tem času jih imajo zelo rade tudi ptice, ki so tudi najbolj zaslužne, da se ta grmovnica vztrajno širi in marsikje povzroča velike težave.
Ljudsko zdravilstvo ve povedati, da so trnulje zelo zdravilne, imajo zelo veliko vitamina C, še posebej dobro pa vplivajo na prebavila in ledvice. Popoldne sem jih letos prvič pokusil in užival v njim lastnem okusu. Upam, da jih price ne bodo prehitro pozobale...
Namig: najboljše so tiste, ki so najbolj zrele in imajo že malce nagubano povrhnjico.