Prav prijetno že diši po praznikih. Zdaj zdaj bosta Jožef in Marija trkala na vrata in iskala zavetje, kjer bi Marija lahko rodila Odrešenika. Jima bomo odprli? Ne? Ja?

Letošnji božič bo nekoliko drugačen kot prejšnja leta. Upam, da se bo vse odvijalo v bolj počasnem tempu, da ne bo force in moje živčnosti.

Prav lepo smo se letos zbirali ob adventnem venčku z družino in letos je naša ta velika lepo sodelovala. Resnica je, da je bila v ozadju komercialna stimulacija (beri: čokoladni adventni koledar), pa nič za to. Prižiganje svečk in ugašanje luči, kratka molitev in zahvala so postali del našega večernega rituala pred spanjem. Od tega se bomo težko poslovili, zato upam, da svečka in molitev ostaneta. Pa čeprav samo ena svečka, pa čeprav ne na adventnem venčku.

Božič bo malce drugačen tudi zato, ker smo letos štirje. Rada se spominjam svoje druge "božične zgodbe"... Sicer bomo za božič skupaj s širšo družino, približno 20 nas bo, kar fletno se imamo...

Nehote mi misli šibajo tudi nazaj, na božiče, ko smo še hodili v osnovno šolo... Kako smo okraševali božično drevo (in vedno bíli stisko s časom), postavljali jaslice. Kako so tiste štoraste ovce hitro popadale... Spomnim se ogrodja za jaslice, takega staaaaaaarega lesenega mesteca Betlehema, ki je svoj čas dobil luknjo, ki jo je bilo potrebno vsako leto zaflikati z mahom... Spomnim se, kako smo, takrat še same tri punce, prepevale ob jaslicah božične pesmi kleče v soju lučk s smrekice... Pa kako je bilo hladno, ko smo šle k polnočnici... Pa kako je bilo fletno, ko se je nazajgrede oglasil Božiček in pod božičnim drevcem pustil darila... Spomnim se, da tedaj še ni bilo Radia Ognjišče, zato smo lahko božično pesem poslušale le s kaset. Spomnim se, kako smo še prej nabirale mah... včasih tik pred zdajci, da so bile roke od mraza čisto odrevenele. Spomnim se, kako smo včasih iskale okraske za božično drevce in jaslice. In se je zgodilo, da jih enkrat nismo našle pravočasno. :-) Spomnim se, kako sem vedno odlašala s sv. spovedjo, da sem potem navsezadnje končala v kakšni dolgi vrsti pri frančiškanih. Grrrrrrr. Spomnim se, kako je bil božič povezan tudi z odhodom na novoletno srečanje mladine, ki so potekala v različnih evropskih mestih. Uffff, kje je že to??? Lepe spomine imam na ta srečanja, pa čeprav nas je pogosto zeblo in čeprav so ti spomini že na debelo pokriti s prahom...

Pred leti smo bile samo 3 punce, čez nekaj let se nam je pridružil prvi moški član - Jure. Pogosto je z nami praznovala teta Minka, mamina starejša sestra, ki je živela sama in zdaj božič že kar nekaj let praznuje v domu za starejše v Mengšu...

Praznike je nemalokrat spremljala tudi živčnost, hitenje, letanje po trgovinah. Pa tudi tega se dobro spomnim, da smo se kdaj pred prazniki tudi kaj skregale... Pa se je potem do božiča vse lepo pomirilo...

Dovolj spominov. Danes je nekoliko drugače. Za božič smo skupaj vsa ožja družina z otroki, s starši naših možev in žena. Lepo nam je skupaj, precej glasno :-), a vzdušje v do zadnjega kotička napolnjeni Seškovi kuhinji je prijetno.

Eno lepo, blagoslovljeno praznovanje božiča voščim tudi tebi! Naj se Jezus rodi tudi v naših srcih, v naših "revnih štal'cah". Pa ne se kregat (tole velja tudi zame :-)). Radi se imejmo! :-)