Naša klepetava mala faca
Včeraj smo bili stari natanko leto in pol in še mesec zraven, torej 19 mesecev. Naš dom je poln smeha in vedno bolj razločnih besed. Prav super se nama zdi z možem, ko se z Marušo lahko že tako fletno pogovarjamo.
Jezik se ji je razvezal kak mesec nazaj. Medtem, ko so bile včasih na železnem repertoarju besede: mama, ata, teta in še nekaj osnovnih zraven, je skoraj čez noč punca dobila dar govora. Skoraj vsak dan, ko pridem iz službe, pogrunta kaj novega. Res fino je, ko pove že, da jo kaj boli, da je žejna, da bi bobi-palčko (vedno smo jo vprašali: "A bi eno?" In od takrat je ime za bobi-palčko "ena". :-)), vodo ali kaj tretjega.
Foto: Klemen Lajevec
Ko sem pisala o dojenju, sem omenila, da imamo nov režim uspavanja, ki se kar obnese. Punca je postala mahnjena (spet!) na slikanice oz. knjigice in zvečer se prav veseli, da gre "nina-nana", ker ve, da ji bo oči ali mami prebral-a slikanico, da bosta skupaj, se malce pocrkljala, potem še angelčka za lahko noč in hop v špampek. Sicer traja nameščanje po posteljici celo večnost, ampak zaspi v svoji postelji, kar je precejšen uspeh. Tudi za naju z možem. :-) Z Žigom se zvečer izmenjujeva. Enkrat uspavam jaz, naslednjič on in tako, priznam, se tudi jaz veselim frej urice za knjigo, TV, tipkanje, "surfanje". Prej sem namreč leto in pol uspavala le jaz.
To poletje je bila predvsem mami, ki jo med tednom pazi, zelo uspešna pri kahlici. Punca obvlada lulanje na kahlo in kakanje, napredek je, da zdaj že velikokrat pove, da jo "lula" ali "kaka". S tem, da se punca včasih tudi zlaže, ko reče, da je "kakala", pa vidiš samo mokro rito od lulanja ali lužo v kahlici. Oja, se zgodijo tudi nesreče, polulane gatke in hlače, pa tudi kakce smo prali na roko, ampak to pač sodi zraven. Nismo še brez plenice, a delamo na tem, da bomo kmalu. Malo jo tudi podkupimo, našo punco in če pove za kakat ter drži obljubo, za nagrado dobi košček čokolade. Tako vesela te potem pokliče v kopalnico in naznani "kakala", takoj zatem pa še "lado" (čokolado), da smo vsi veseli in zadovoljni.
Ima že svoje najljubše knjigice. Všeč ji je medo Jaka (slikanice so res čudovito in prijazno narisane), pa ilustracije ...... hmmm, ne vem avtorja (slikanice Klepetavi papagaj, Osamljena žirafa in druge), punca že ima nek okus in prav zanimivo jo je poslušati, ko na WCju sama lista slikanice in komentira, kaj vidi. :-)
Ima pa tudi svoje najljubše igrače. Že kaka dva meseca so zelo aktualni pliškoti. Prenaša jih ko mačka mlade, z njimi hodi spat, jih boža in kar naprej nekje odlaga (to ima po mamici :-)). Končno dojemam, da so tudi pliškoti lahko za kaj uporabni. :-) A zdaj jih ima že toliko, da ima komaj kaj prostora za spanje. Ko zaspi, jih potem poberem iz postelje in postrojim po robu špampka, da jo pričakajo, ko odpre učke.
Teto Uršo in njeno družino kliče po imenih in tudi, ko jih ni zraven, se pogosto spomni nanje in jih našteva: Juje (Jure), Ujša (Urša), Uka (Luka), Miha, Nan (Jan). Seškovo familijo res obrajta in je čisto nora nanjo, sploh otroci so "zakon", da tete Ujše in 'tica Jujeta niti ne omenjam. Včeraj so se celi ljubi dan preganjali po Veliki Planini. Ko so prišli domov, pa takoj na trampolin skakat, mami in oči sta bila dim, ma manj kot dim. Še zvečer se ni mogla umirit, tako je bila naspidirana od celega dneva dogodkov...
Včeraj je z zanimanjem ob večerji prelistala prilogo Dela In (se mi zdi), v kateri je članek o Juretu z bledoličnim Juretom na naslovki. Vse slikce je poznavalsko od blizu pregledala, naštela, kdo vse je na fotki, zraven kimala in kazala k vratom, da niso le na fotki, ampak tudi pri sosedovih.
Midva sva cela ganjena, ko ti spleza v naročje, nagne glavico in te z rokicama poboža po obrazu, pogleda v oči, pa s tihim glaskom reče: "Mami" in zraven pokima. Če ima mami kako sled komarjev na roki, pa pokaže še na pikico in reče: "Mami buba." Se ti od ganotja kar oči orosijo. :-)))
Ja, tako je to pri nas. Mož je na Marušo ravno toliko mahnjen, kot sem sama, je pa treba reči, da ima z otrokom več potrpežljivosti, kot je imam sama. Se učim, vadim, pa mi še ne gre čisto vedno.
Še kratek povzetek. :-) Ker sva imela v sredo z možem 3. obletnico poroke, pokorno javljam, da je še vedno lepo biti poročen in še lepše biti mama. Tega ne veš in težko verjameš, dokler se ti ne zgodi in gledaš le druge družine. Sploh to obdobje se nama zdi super, ko lahko ta mala sodeluje v debatah. Saj se prej tudi pogovarjaš, samo feedback-a je malo oz. v drugačni obliki.
Menda pa pride tudi obdobje, ko bo tega klepetanja toliko, da si bomo še želeli, da bi imeli ti mali čmrlji gumb "off", s katerim bi jih lahko vsaj za nekaj trenutkov ugasnil... :-S
No feedback yet
Form is loading...