Pa me je Jure prehitel. Nekaj luštnih drobcev našega skupnega vikenda je že natresel, jaz postrežem še s kakšnim ob fotografijah.
Imeli smo se prima, kljub vse-sorte-vremenskim-peripetijam.
V soboto sredi noči (no, v resnici kmalu po 5. uri) smo šli že na pot. Bolj, ko smo se približevali Avstriji, bolj je snežilo. Na oni strani karavanškega predora nas je pozdravila že "ornk" zima. Na prvem postanku in jutranji kavici sem našla tale lep zimski motiv.
Žrebali smo sedeže v kombijih, da druščina ni bila vedno enaka, pa smo šli naprej. Vmes smo klepetali, preko "voki tokija" preverjali vzdušje v sosednjem avtomobilu (dokler zadeva ni "mrknila"), kakšno zapeli in oja, tudi dremali. Kdo je oddremal največ kitic, na tem mestu ne bi. :-)
Takole smo našo vodičko Jano pozdravili v Mainzu! S podoknico. Jej, se ji je fajn zdelo...
Pa smo šli po mestu. Punce smo opazile predvsem veliko mamljivih trgovin. :-) No, pa seveda tudi veliko čudovitih cerkva opečnato-rdeče-temno roza barve. Take barve so zaradi peščenjaka, iz katerih so svoje čase gradili cerkve, danes je pa menda barva tista, ki daje cerkvam ustrezen odtenek...
Jana nam je razložila, da so tamkajšnji Nemci malo "ubrisani" na pusta. Praznujejo ga od novembra do pustnega torka. Na pustni ponedeljek je menda vse zaprto, imajo t.i. "pustni praznik". Kip sredi Meinza prikazuje cel kup maškar. Smo jih pa nekaj srečali tudi na cesti. Ampak privoščim vam samo kip.
Za trgovine ni bilo časa, ker smo divjali (ampak po omejitvah!) v Frankfurt na večerjo. Ker po celodnevnem žvečenju sendvičev bi bilo naravnost tragično, da zamudimo nekaj tako čudovitega, kot je večerja. Takole je pa videti frankfurtski downtown. Skoraj kot ameriški, kajne?
Pred hostlom nas je pričakal naš prijazni gostitelj g. Retelj, nam uredil parkirišče, prenočišče in zmenek z njim takoj po zajtrku. Razkazal nam je Frankfurt in sprehod je bil nadvse prijeten z mnogimi postanki za pesem in zabavne domislice. Kot je že Jure omenil, smo prepevali tudi "veliki živini". :-)
Kako čudovite hiše...
Vreme pa ni bilo tako čudovito, zato sem kar malo razočarana zaradi temnih fotk. :-( Takole je pa Jure fotografiral za svoj blog.
Tako nizkih in tihih tovornih ladij še nismo srečali oz. slišali...
Tako glasne perjadi pa tudi ne... Tule sta se ata in mama raček ravno nekaj prepirala zaradi otrok. Večne teme... :-)
Tale drevesa so mi pa enostavno fantastična. Platane, namreč. Frankfurt in Mainz jih imata ogromno. Lepa so gola, kako čudovit mora biti šele drevored, ko ozelenijo... Se tudi vam zdi, da tale drevored malo visi? :-S
Krilaški vikend je bil lušten v vseh pogledih. Nasmejali smo se, ogromno prepevali, tudi svoj "uradni del" v cerkvi in dvoranici menimo, da smo oddelali najbolje kar znamo. Najbolj mi bo v spominu ostalo sledeče: sprehod z g. Retljem, njegova prijaznost, hiše in cerkve opečnatih barv, plantane, maškare, dober zvok pod mostom in v poljski cerkvi.
Kar se Krilaških zadev tiče pa ... naša sproščenost, heci, Zaki, spanje med vožnjo, daleč najbolj pa ženski kombi "bab", naši zaupni pogovori, nasveti in konkretni načrti.
Hvala, Krila, hvala g. Retelj za vabilo. Lahko še kdaj pridemo?
P.S. Najlepši del poti je bil prihod domov in stisk k možu in hčerki. Lepo je oditi in pustiti vsakodnevne obveznosti doma, še lepše pa priti nazaj med svoje domače...
nič hudega, če te je Jure prehitel, naj mu malo zraste njegova moška samozavest, ko sta se zadjič ravno malo razpisala o tekmovalnosti...lepo si ga z vtisi dopolnila in potrdila! pa tako luštno pišeš! hvala tudi za fotke