Pa sem se še jaz opogumila in odločila, da kak delec iz svojega življenja spravim na e-papir! Da počasi uravnotežimo moške vrste. :-)
Naš skrbnik računalnikov, spletnih strani, radijski voditelj in še kaj bi se našlo Robert Božič se me je končno usmilil in me vrgel na seznam radijskih blogarjev (a se tako temu reče?). Bomo videli, kako mi bo šlo. Težila sem mu toliko časa, da je kazalo, da bom goreče tipkala po 3x dnevno. Ampak kar brez skrbi. Tako zagnana nisem. Za ovratnik sem mu dihala zato, ker bi s tem bloganjem rada prisilila sebe zapisati določene spomine, ki bodo počasi počasi bledeli, a če bodo zapisani, morda vendarle ostanejo živi.
Eden od razlogov je tudi ta, da sem "mlada mamica" (to je menda uraden naziv ne za mlado mamico po letih, ker prav mlada ravno nisem, ampak za mamico, ki ima majhnega otroka). Naša Maruša bo natanko jutri stara leto dni. In ob tej prvi svečki bi se rada spominjala stvari za nazaj in aktualno pisala tudi o tem, kaj lepega ali nelepega se nam je zgodilo. Vmes pa še kakšna beseda o trženju, nakupovanju, hobijih, potovanjih, (ne)hujšanju :-), radiu in še čem.
Bomo videli!
Lepo vas pozdravljam in se veselim vaše družbe. Pa tudi dobronamernih komentarjev. :-)
Visoko dvigam zastavo in naj se bloganje začne! Živijo!
P.S. Oseba z zastavo nisem jaz. :-)
Bravo Mirjam! Dobrodošla! In super, da sva zdaj vsaj dve :)) Lepo beleži - naj ti bo Bartolj za zgled, ostali smo bolj padalci. Mogoče se pa poboljšamo. ;)
Mateja