Ponavadi sem jaz v vlogi tistega, ki ljudi sprašuje in snema intervjuje. Tokrat pa sem bil v nasprotni vlogi. Dva dneva nazaj se je najavila novinarka, ki bo za lokalni časopis predstavila našo družino. Z ženo nisva pomišljala, ali bi pristala ali ne, čeprav sva se potem dva dneva spraševala, kako bo. V naprej namreč nisva dobila nobenih vprašanj. Premišljeval sem, kako se počutijo moji intervjuvanci, kadar naredim podobno. No, intervju je zdaj za nami, pred tem še intenzivno fotografiranje. Zanimiva izkušnja, še posebej zanimivo pa bo prebrati, kaj bo novinarka sestavila. Med obiskom si je namreč zabeležila le nekaj podatkov: imena in starost otrok, kje delava in kaj ... Malo je pobrskala po dnevnikih, ki jih za hčere piše žena ... Vprašala je, če sva načrtovala toliko otrok in ali bova imela še kakšnega ... Tako enostavno, midva pa v takem strahu.
Kategorija: "Osebno"
Tisti, ki dela z drugimi, je v nevarnosti da pregori. Vidi veliko dela, težav in nerešenih razmer, a lahko le malo naredi. Takat se je dobro spomniti na Jezusa. Tudi v njegovem času je bilo veliko težav, bolnih in ranjenih. Ali je ozdravil vse? Če me spomin ne vara, ne. Čudno? Mogoče, a hotel je tudi nam, v današnjem času povedati, da ni pomembna količina, ampak globina dejanj. Alber Schweitzer, evangeličanski pastor in zdravnik, pa je dejal: Kar moreš ti storiti, je le kaplja v morje, a ta kaplja more dati okus vsemu tvojemu življenju.
(To je le nekaj misli, ki jih je v pogovoru, ki sem ga danes snemal povedal p. Milan Bizant, predstojnik jezuitov. V celoti ga bomo predvajali 20. marca v oddaji Gradimo odprto družbo.)
Nedeljsko popoldne tokrat ni bilo družinsko obarvano, ampak službeno, a bilo je prijetno. Šel sem na vsakoletno prireditev Koroška poje. Letošnja je bila že 41. Lani se bil prvič in me je stvar navdušila. Tudi letos je bilo tako, čeprav v bistvu nobene zasedbe nisem slišali v celoti. Med posemeznimi točkami sem snemal izjave nastopajočih, pa vmes skakal v dvorano za fotografiranje ... Ni mi žal za glasbene užitke, saj bodo veliko dobrega lahko slišali poslušalci oddaje Slovencem po svetu in domovini. Tu je link do novice, na fotografiji pa so vsi nastopajoči pri skupni pesmi.
Po treh dneh dopusta, ki smo jih sicer želeli izkoristiti na morju, pa se je zaradi bolezni obrnilo drugače, imam danes celodnevno bivanje na Štuli 23. Pa mi ni prav nič hudega. Dopoldne smo imeli sestanek s patri frančiškani, ki bodo čez 16 dni začeli sedmi radijski misijon z naslovom Predrami se človek, ki spiš. V zaspanost nas vodi prevelik hrup in preveč dejavnosti. Upam, da bomo z misijonom na vse skrbi usmerili nekaj sončnih žarkov, da bi vsi živeli odgovorno, aktivno in zavestno. Sledilo je prijetno kosilo v družbi starega znanca, s katerim že dolgo nisva poklepetala. Nadaljevalo se je s popoldanskim in večernim dežurstvom pred mikrofonom, kjer pa so bile že (skoraj) vse oddaje pripravljene in dejansko nisem imel dela pred mikrofonom, sem se pa lahko lotil stvari s sezama 'To-do'. Vsaka stvar je za nekaj dobra.
Ema je zelo dobro napredovala in tako smo že prišli domov (s seboj sem imel dovolj drobiža :-) ). Čiščenje sluzi iz nosu in inhalacijo bomo seveda še morali delati. Doma so bile sestrice Eme zelo vesele, saj je nekaj dni niso videle. Kar tekmovale so, čigava bo in katera jo bo bolj zabavala. No, to.