Le en dan, ko ti ni treba na delo in si doma, v miru in brez stresa, ob domačih in domačih opravilih ... pa se življenje pokaže v drugačni luči. Vreme je malo ponagajalo, a smo se popoldne le premaknili iz zaprtih prostorov. Avto smo zapeljali iz nadstreška in sem tam igrali: v peskovniku, skakali čez kolebnico in ugibanje besed. Niti skirjev, koles in trampolina nismo potrebovali. Užitek v preprostosti!
Kategorija: "Osebno"
Telovska procesija je drugčna od velikonočne ali križeve. Bolj mogočna je. Je izraz naše vere, tako na zunaj javno pokažemo, da verujemo, da je Jezus med nami prisoten v podobah kruha in vina. Ne kot klas in grozdje, saj je to sad narave, torej Boga Stvarnika, ampak želi v teh darovih tudi naše sodelovanje, naše delo, našo nepopolnost. V mladosti nisem nikoli bil pri telovski procesiji, vsaj spomnim se ne. Še velikonočna v mestu ni bila dovoljena. Telovsko procesijo bolj doživljam odkar sem na podeželju. Veličasten sprevod po poljih med žitom in prvimi darovi narave. Letos je nestanovitno vreme ta veličasten sprevod okrnilo zgolj na cerkveni prostor. Zdi se mi, kot da nekaj manjka. No, saj prošnja za blagoslov kraja, prebivalcev, polj in dela ... je bila. Ni pa bilo manifestacije, ceremonije. Nismo na zunaj pokazali, v kaj verujemo.
Na praznični večer je v Slovenski filharmoniji v Ljubljani pelo in pelo. Na odru so bili po 12-ih letih, 7-ih mesecih in 22-ih dnevih znova gostje iz Argentine, Mešani pevski zbor San Justo. Predstavili so se s slovensko narodno pesmijo, pa tudi argentinsko, vrhunec je bila Misa Criolla skladatelja Airela Ramireza. Čudovit nastop. Zborovodja prof. Andrejka Selan Vombergar pevke in pevce (zbor neprekinjeno deluje že 40 let) vodi z veliko energijo in zagnanostjo, pri kreolski maši je blestel Marcelo Brula, poleg njega tudi Martin Selan, odličen je bil tudi pianist prof. Diego Perez. Osrečujoče je bilo tudi srečanje s pevci po koncertu. Dobro je biti v dobri družbi :)
Preden človek pride do poklica in kruha, mora v večini primerov osvojiti veliko znanja. Le nekateri srečneži se lahko zahvalijo zgolj talentu in marljivosti ... A pridobivanje znanja je nikoli končan proces. In to že samo če hočeš obstati na neki stopnii, kaj šele, če želiš napredovati. Za menoj in radijskimi kolegi voditelji je celodnevno izobraževanje. Kdor nabira znanje, nabira trud in muko, je napisal de Montaigne. Ja, tudi nam, ki smo se zdeli mojstri svojega posla, so se odprla nova obzorja. Morda smo nekatere stvari že delali, a jih nismo ozavestili. Nova znanja in spoznane veščine bodo zahtevale spremembo, tudi trud in muko. A zdaj vsaj vemo zakaj, čemu in kako. Upam, da bo čim prej nova znanja zaznati v etru. Pa da ne bo zaznati tudi truda in muke ;)
Plusov in prijetnih trenutkov je bilo veliko, nekaj stvari pa je popestrilo kratek obisk te severne dežele. Moja potrpežljivost je bila kar na veliki preiskušnji. Ko je šlo vse narobe, sem se izročil blaženemu Slomšku in sv. Brigiti Švedski, naj mi pomagata in uredita ... Prvi večer je bila trojna slovesnost v Göteborgu. Po prihodu v hotel sem začel pripravljati prispevka za informativno oddajo in za jutranjii program, prav tako pa pisanje članka in urejanje fotografij za spletno stran (na blog niti pomislil nisem). Ko sem članek napisal, prav tako prispevka, mi na računalniku v hotelu ni bilo mogoče zadev poslati naprej. Moje upanje je bil župnikov prenosnik, ki mi je bil obljubljen naslednje jutro.