Matjažev blog

Pa smo jo dočakali: dolgo napovedano prenovljeno kuharsko knjigo s. Nikoline. Njeni recepti so najprej izhajali v tedniku Družina, nato je istoimenska založba izdala šest knjižic oz. bolje rečeno zvezkov z njenimi recepti. Da so bili prava uspešnica, je na predstavitvi povedal tedanji direktor založbe Družina, dr. Janez Gril. Prvi zvezek so izdali v 150.000 izvodih, tudi naslednji so imeli zelo dobro naklado. Pred leti so se pri založbi odločili za 'združeno' knjigo. Ta je že v 52.000 slovenskih domovih! Upamo, da bo uspešna tudi nova knjiga. Recepti v njej so prenovljeni, dodano je posebno poglavje otroške hrane. Že prvo listanje po knjigi - za kuhanje še ni bilo časa - daje zelo dober vtis. Pozna se dobra oblikovalska roka in izostreno fotografsko oko. Meni je bilo zanimivo, da je založba Družina predstavitev pripravila v Dvorcu Jezeršek. Resda tam kuhajo samo slovenske jedi in so Gostilna Slovenija, ampak nekako mi prestiž prizorišča ni sovpadal s preprostostjo, ki jo izžareva s. Nikolina in njeni recepti.

No, mogoče pa se pri založbi niso mogli odločiti, ali naj predstavitev pripravijo v skupnosti, od katere se s. Nikolina poslavlja ali v skupnosti, kjer bo od prihodnjega tedna. Z Brezij se seli v Repnje. Upam, da bo na novem mestu lahko nadaljevala poslanstvo gospodinjskih tečajev, ki ga širi trem generacijam Slovenk in Slovencev. Vesel sem, da s sestro že osmo leto sodelujemo na RO, dve leti že z revijo Ognjišče. S sestrinih besed je razbrati, da se bo to nadaljevalo.

Za zaključek počitnic smo naredili izlet v Minimundus. To je park na zahodnem delu Celovca, blizu Vrbskega jezera. V njem so postavljene miniature svetovnih znamenitosti. Svet v malem mu pravijo. 150 modelov različnih stavb in vozil iz vsega sveta je prestavljenih. Narejene so po izvirnih načrtih in z izvirnimi materiali. Pripravljavci so bili zelo pozorni na podrobnosti in detajle. Park je zelo lepo urejen, čist in redno vzdrževan. Pohvaliti pa velja tudi, da so ob vsaki miniaturi table z razlago v nemškem, angleškem, italijanskem in slovenskem jeziku. In slovenščina ni 'google-transate' ... Ob vstopu pa vsak otrok dobi knjižico, ki ga vodi skozi park in tudi ta v lepi slovenščini. Kljub temu, da sva menila, da park še ne bo zanimiv za naše otroke (da so še premladi, da ne poznajo toliko svetovnih znamenitosti), jih je stvar zelo pritegnila. Če ne stavbe, pa številni vlakci, ki vozijo po parku, ladje in nenazadnje vesoljsko plovilo ... Seveda smo bili najbolj ponosni na naše znamenitosti: ljubljanski NUK in blejski grad ter otok na Blejskem jezeru.

Cerkev sv. Primoža in Felicijana na pomolu nas pozdravlja na poti na Gorenjsko. Ko prideš do nje, se počutiš precej rajsko. Majhna, a lepa in simpatična notranjost, zunaj pa čudoviti razgledi. Dostop iz Krope, iz Železnikov ali iz Kranja skozi Besnico. Z avtom, kolesom ali peš. Nekaterim je tam tako všeč, da se odločijo za poroko. Za veliko svatov res ni prostora, a kor je dovolj velik za srednje velik zbor :-)

Sprememba vremena v vročem poletju je prijala, a navajeni sonca smo ga v oblačnem dnevu malo pogrešali. Tudi sam. A ob več manjših sta posijala dva močnejša sončna žarka.
Delo je bilo pestro kot že dolgo ne. Ob vodenju programa še številne druge stvari. Tako sem se v zadnjem hipu šele uspel pripraviti na voščilo Prijateljem Radia Ognjišče. Prepustil sem se Duhu in v zadnjih sekundah našel misel za voščilo. Nekako tako: Ko bo v življenju težko, najdi nekoga za pogovor. Takrat nerešljive stvari postanejo rešljive. Nekaj minut po voščilu je klicala poslušalka in se zahvalila za besede, ki so jo zelo opgumile. Dejala je, da že nekaj časa ni mogla poslati svojega daru, ker so imeli v hiši dva brezposelna. A ta misel jo je nagnila, da se je zanjo zahvalila z darom. Bog naj ji bogato povrne!
Med sprejemanjem klicev v malih oglasih pa sem se spomnil, da moram tudi sam prodati ženin avto, kar počnem že nekaj časa. Na oglas, opremljen s fotografijami in več podatki, na spletnem portalu ni bilo nobenega odziva. Hitro sem oblikoval nekaj osnovnih podatkov in že minuto po oddaji je sledil klic. Možakar je bil zelo zainteresiran, po še nekaj klicih in ogledu je avto pozno popoldne že dobil novega lastnika.
Prijeten je občutek, da nekdo sprejema tvoje delo!

Družinski dopust se je - kot vedno - prehitro končal. Da bi kar ostali na morju, so bile sanjarjenja. Če se lepo ne konča samo od sebe, mu je treba reči: Hvala in nasvidenje drugič. Lepo je duši blagodejno, a preveč lepega ni realno. 'Ozemljitev' še poteka. Za dober prehod je poskrbela igra Lucija. Gre za izvirno ljudsko igro na prostem, ki jo to poletje uprizarjajo na župnijskem posestvu v Predosljah, to je streljal od Brda pri Kranju. Napisana je po Stricih Frana Saleškega Finžgarja. Domači igralci jo predstavijo tako prepričljivo, da najbrž ni obiskovalca, ki mu ne bi proti koncu vzbudili čustev. Čeprav se zgodba dogaja v naši preteklosti, je sporočilo aktualno še danes: razlike v družbi in ljubezen do domače zemlje. Igra zelo lepo in logično teče, ni razvlečena in se ravno prav zaključi, domači igralci odlično in prav nič prisiljeno govorijo v gorenjskem narečju, prostor uprizoritve je odličen.  Lucijo si je možno ogledati ta mesec še trikrat: 23., 30. in 31. avgusta, potem pa še prva dva konca tedna v septembru. Več pa v sredo v Kulturi ob 16.35.