Sprememba vremena v vročem poletju je prijala, a navajeni sonca smo ga v oblačnem dnevu malo pogrešali. Tudi sam. A ob več manjših sta posijala dva močnejša sončna žarka.
Delo je bilo pestro kot že dolgo ne. Ob vodenju programa še številne druge stvari. Tako sem se v zadnjem hipu šele uspel pripraviti na voščilo Prijateljem Radia Ognjišče. Prepustil sem se Duhu in v zadnjih sekundah našel misel za voščilo. Nekako tako: Ko bo v življenju težko, najdi nekoga za pogovor. Takrat nerešljive stvari postanejo rešljive. Nekaj minut po voščilu je klicala poslušalka in se zahvalila za besede, ki so jo zelo opgumile. Dejala je, da že nekaj časa ni mogla poslati svojega daru, ker so imeli v hiši dva brezposelna. A ta misel jo je nagnila, da se je zanjo zahvalila z darom. Bog naj ji bogato povrne!
Med sprejemanjem klicev v malih oglasih pa sem se spomnil, da moram tudi sam prodati ženin avto, kar počnem že nekaj časa. Na oglas, opremljen s fotografijami in več podatki, na spletnem portalu ni bilo nobenega odziva. Hitro sem oblikoval nekaj osnovnih podatkov in že minuto po oddaji je sledil klic. Možakar je bil zelo zainteresiran, po še nekaj klicih in ogledu je avto pozno popoldne že dobil novega lastnika.
Prijeten je občutek, da nekdo sprejema tvoje delo!