Matjažev blog

Iz postaje Atocha večkrat na dan odpelje vlak v Toledo. Mesto leži 80 km južneje od Madrida in vožnja z vlakom traja pol ure. Pred vstopom te pregledajo kot na letališču. Je poostrena varnost zaradi terorističnega napada leta 2004, ki se je zgodil prav na tej postaji? V spomin na to je pred postajo poseben spomenik. Kot piše v vodnikih je Toledo eno najlepših in najbolj legendarnih španskih mest. Bilo je španska prestolnica od 7. do 8. stoletja ter od 11. do 16. stoletja. Mesto je na vzpetini, odlikujejo ga številne ozke uličice. Najbolj zanimiva je gotovo katedrala, ki pa je bila žal zaprta. Pohajkovanje po mestu je hitro minilo. Priznava, da se nama zaradi 30 stopinj Celzija tudi ni kaj dosti ljubilo. A utrip mesta sva začutila. Tu policistov sploh ni bilo opaziti, težko sva tudi našla kašno trgovino z vodo. Da ne bo pomote, prodajajo jo na več mestih, a za pol litra dati 2 evra, se nama je zdelo preveč. No, en supermarket sva le našla na povsem zahodnem delu starega dela mesta. (se nadaljuje)

Ena od značilnosti španske prestolnice je, da zvečer dobesedno postane mravljišče. Vse glavne ulice v peš-coni se po 8. uri zgostijo in reka ljudi se 'pretaka' sem in tja. Zato je zanimivo obiskali dele mesta z manjšimi in ožjimi ulicami, uličicami. V enem od takih predelov sva naletela na tržnico sv. Miguela. V njej prodajajo morske in mesne izdelke in jedi. Zvečer postane pravo shajališče in zbirališče ljudi, kraj druženja, kjer človek še malo prigrizne. Malo, kajti hrana je kar draga. Za štiri krompirje z omako in dve nabodlaci s paradižnikom in mozarello sva odštela pet evrov.

V Madridu naj je presenečalo še nekaj: veliko policistov. Skoraj na vsakem koraku, na vsaki ulici, v avtomobilih, peš, na konjih ... Ne mine pet minut, da se ne bi srečal z možmi in seveda ženami postave. Je to posledica terorističnega napada leta 2004? Ne vem, a počutila sva se varneje kot sicer. Sicer pa sva bila varovanja deležna tudi, ko sva šla na izlet z vlakom. (se nadaljuje)

Tako zdaj strokovno in seveda tuje turistične agencije poimenujejo podaljšan konec tedna v eni od evropskih metropol. Od petka do danes sva okušala, kako city break zgleda v španski prestolnici. Na prvi pogled nima kakšne svetovne atrakcije (kot denimo Pariz, Rim, London ...), zato sva bila v skrbeh, kaj bova dva dneva in pol počela. A zdaj na koncu rečeva, da je bilo veliko zanimivih stvari, nekaj pa jih je tudi še ostalo za naslednjič :-) Na spodnji fotografiji je panorama mesta ujeta z 'najnižje točke'. Obrežje reke so uredili v prijetna sprehajališča in prostore za preživljanje prostega časa. Na fotografiji levo sta nebotičnika na Puerta de Espana, desno je predsedniška palača in nato še stolnice Naše gospe Almudenske. Stolnico je pred nekaj leti obiskal papež Janez Pavel II. (to je upodobljeno na vhodnih vratih). Blizu je tudi cerkev svetega Franičiška Velikega ... Imela sva srečo, da sva imela hotel v središču mesta in sva si večino stvari lahko ogledala kar peš. (se nadaljuje)

Nov mesec, nov začetek, pa tako blizu konca smo. Še manj kot sto dni in 2010. bo šlo v prisilno poravnavo. Kaj pa mi? Upam, da ne v stečaj :-) No, saj se da še kaj popravit. Občutek imam, da nas Cerkev vsake toliko časa spomni, malo podreza k aktivnosti na duhovnem področju. Cerkveno leto se začne z adventom, ko smo povabljeni, da pripravimo pot. Po novem letu je molitvena osmina za edinost kristjanov, potem smo posebnih spodbud deležni v postnem času. Maja so šmarnice, junija vrtnice, z današnjim dnem pa smo začeli mesec molitve rožnega venca. Stara molitev? Me ne moti. Ob njej se umirim, zberem in povežem. Čeprav se ponavadi ustavi že pri nekaj desetkah, so lep uvod v nov dan in obveznosti, ki čakajo. Aha, po oktobru pride november, ko se v molitvah spominjamo tistih, ki jih je Gospod že poklical k sebi. Naj nas varujejo angeli varuhi. Jutri je njihov god.

Oddaja Kuhajmo s sestro Nikolino je bila danes precej drugačna, a verjamem, da ste ji prav tako radi prisluhnili. Na začetku oddaje ni bilo pripravljenih nobenih jedi - sestavin za kuhanje, nobenih pripomočkov in loncev. Niti vedelo se ni, o katerih jedeh bomo govorili. Oddaja je bila namreč kontaktna. Sestra Nikolina je odgovarjala na vaša vprašanja. Nekaj jih je prišlo pred oddajo po elektronski pošti, druga ste zastavili v živo. Dovoljen čas smo kar malo prekoračili, a nič zato. To le kaže, da bo stvar treba ponoviti.
Če bi radi slišali posnetek, kliknite tu.

Da bi javljanje potekalo nemoteno - da ne bi k sestrskemu računalniku želela kakšna sosestra, je sestra Nikolina na vrata obesila posebno opozorilo (levo). Za nemoten prenos in zveze je skrbel tehnik Matej Kržišnik (desno), v studiu pa se je maksimalno izkazal Miha Močnik, ki je tudi godoval. Velika hvala obema!