Ena od značilnosti španske prestolnice je, da zvečer dobesedno postane mravljišče. Vse glavne ulice v peš-coni se po 8. uri zgostijo in reka ljudi se 'pretaka' sem in tja. Zato je zanimivo obiskali dele mesta z manjšimi in ožjimi ulicami, uličicami. V enem od takih predelov sva naletela na tržnico sv. Miguela. V njej prodajajo morske in mesne izdelke in jedi. Zvečer postane pravo shajališče in zbirališče ljudi, kraj druženja, kjer človek še malo prigrizne. Malo, kajti hrana je kar draga. Za štiri krompirje z omako in dve nabodlaci s paradižnikom in mozarello sva odštela pet evrov.

V Madridu naj je presenečalo še nekaj: veliko policistov. Skoraj na vsakem koraku, na vsaki ulici, v avtomobilih, peš, na konjih ... Ne mine pet minut, da se ne bi srečal z možmi in seveda ženami postave. Je to posledica terorističnega napada leta 2004? Ne vem, a počutila sva se varneje kot sicer. Sicer pa sva bila varovanja deležna tudi, ko sva šla na izlet z vlakom. (se nadaljuje)