Torej, izraz jesenske se mi zdi veliko bolj primeren kot krompirjeve. Če že morajo biti na k, naj bodo kostanjeve ali krizantemske (po rožah, ki jih bomo v teh dneh nosili na grobove) ... Sprašujem pa se, ali sploh morajo biti. V šolo otroci in dijaki ter učitelji hodijo šele dva meseca. Je utrujenost res že tako velika? Ali ne gre bolj za prekinitev nečesa pravkar začetega? V naših časih jih nismo imeli, smo imeli pa zimske počitnice dva tedna. Premišljujem tudi o starših, ki ne vedo, kam z otroki. Oni ves dan v službi, otroci pa ... Hvala Bogu je moja žena učiteljica, jaz pa sem vzel tri proste dni. A veliko staršev si ne more vzeti niti enega dneva (čeprav pa sem po drugi strani bral, da so zmogljivosti na obali v tem času popolnoma zasedene). Če bi bil jaz en dan predsednik, bi sprejel zakon, ki bi staršem osnovnošolskih otrok določal dopust v času vseh tedenskih počitnic in en mesec v času poletnih ...
Smo sredi prvih letošnjih šolskih počitnic. V Slovenji smo jih dobili leta 1993, poimenovanje pa najbrž povzeli nekje s tujega. Krompirjeve jim namreč pravimo. V teh dneh sem zasledil, da izraz bodisi izvira iz Sovjetske zveze, kjer so jeseni otroke za en teden odpeljali na velika državna posestva pobirat krompir, bodisi iz Nemčije, kjer so imeli Kartoffelferien in so jih prilagajali domačim opravilom, torej pobiranju krompirja. V obeh primerih počitnice niso bile v istem časovnem obdobju, kot so naše, ker je krompir seveda že dodobra pospravljen in so bile izrazito delovne, torej ne namenjene počivanju, zabavi in poležavanju. Zatorej bi bilo veliko bolje reči jim preprosto jesenske.
Knjigarna in papirnica Ognjišče v Kranju je v petek, 22. oktobra, na svoj drugi rojstni dan (Vse najboljše!) pripravila večer s publicistko, pesnico in pisateljico Alenko Rebula. Polni sedeži so dokaz priljubljenosti gostje, ki živi v Sesljanu pri Trstu, predvsem njenih sporočil. Njena knjiga Globine, ki so nas rodile, ob kateri se je tudi vrtel pogovor, je po desetih letih pri celovški Mohorjevi doživela ponatis in je zelo iskana. Rebulova je z lahkoto in prodorno mislijo pripovedovala o vplivu otroštva na odraslost in odgovarjala na vzgojna vprašanja. Ura in pol je minila, kot bi mignil. Zanimiva je tudi njena spletna stran.
Kljub temu, da pogosto gledam v ekran, sproti pregledujem e-pošto, brskam za novicami, pa sem dokaj len pri Facebooku. Profil imam, občasno se tudi prijavim in malo pogledam, kaj je novega. Danes sem po dolgem času spet odšel v 'virtualni svet'. In se zgrozil. Videl sem namreč, da imam precej dolgo listo prošenj za prijateljstvo. In kar je najbolj groznega, na njej je bila tudi prošnja nekoga, ki je v cvetu mladosti pred kratkim odšel v večnost. Ne vem kako v novi dimenziji delujejo FB-prijateljstva, vem, da deluje molitev in priprošnja Njemu za večni mir in pokoj ter za srečno zadnjo uro.
Mineva leto dni, ko si z njimi pomagam videti svet bolje. Še dobro, da mi jih ni treba nositi stalno, a vse pogosteje mi zelo prav pridejo. Sploh za volanom ali krmilom kolesa, na koncertih ali v kinu oz. na kakšni predstavi. Pa tudi pri delu z računalnikom. Tega je danes povsod veliko in vse več gledamo v zaslone, kot v zelene krošnje dreves. Zelena zelo pomirja in v teh dneh je lepo videti, kako se prepleta z rjavo, rdečo in rumeno.