Dan po dnevu državnosti smo imeli družinski izlet v naše glavno in največje mesto, Ljubljano. Parkirali smo na tržnici, se z vzpenjačo povzpeli na grad, uživali v knjižnici pod krošnjami, šli na sladoled ... Potem pa sva z ženo opazila, da je na gradu razstava o slovenski zgodovini. To je 'tematsko' sodilo v naš izlet. Ker do zdaj nismo kaj dosti hodili v kulturne hrame, sva bila v skrbeh. A neutemeljenih, se je izkazalo. Otroci so uživali, največja še posebej, zanimalo jo je veliko stvari. Vsem je bilo všeč, da so se toliko predmetov lahko dotaknile. Ker je bil to 'otroški' ogled razstave, se nisem uspel poglobiti v vsebino (sem slišal, da je pristranska). Bolj smo se ustavili v času do leta 1900. Povzpeli smo se še na razgledni stolp, potem pa po grajskem hribu do parkirišča. Bilo je kratko, a sladko. Za lepe spomine.
Danes praznuješ 20. rojstni dan. Komaj polnoletna si. Jaz sem bil v tvojih letih precej negotov, neodločen, nezaneslijv ... Nisi velika. A si zelo lepa in lepo mi je biti tukaj, čeprav ni vedno lahko. A saj vem, vsaka nesreča enkrat mine. Treba je gledati bistveno in gojiti pomembno. Tega je gotovo več kot slabega, čeprav tako velikokrat izpostavljenega. Izobesil sem zastavo, molil zate in za tiste, ki nas vodijo, pazil na jezik in zapel po slovensko. Potrudil se bom, da te bodo tudi otroci spoštovali in imeli radi.
Praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi je zapovedan praznik, a pri nas ni dela prost dan: na severu in jugu je, naši zahodni sosedje pa ga premaknejo na nedeljo. To je dan za zahvalo (kar v grščini pomeni beseda evharistija) za darove in tudi za preizkušnje (Spominjaj se vse poti, po kateri te je GOSPOD, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil - iz današnjega prvega berila - 5 Mz 8,2-3). Prav preizkušnje rodijo željo po duhovni hrani. Da je Jezus navzoč med nami v hostiji in vinu je velika skrivnost. Ni logično, ni razumljivo, ni vidno, je skrivnost. In prav zato je zame to vera in ne prepričanje.
Dopust je beseda, ki se je veselim in hkrati bojim. Veselim, da bomo z družino, da bomo lahko izklopili budilke, da ne bo neprestanih opominikov, da bomo spoznavali nov kraj, se igrali in počeli stvari, za katere med letom zmanjka časa. In bojim se ga zato, ker stvar ni tako enostavna: zapreš službeni računalnik, zapreš vrata omarice in greš. Ne, ne. Za dni, ko te ni, je treba vse pripraviti: rubrike in oddaje nimajo počitnic. Pa pomislite, da že itak delaš na polno, potem pa še pripravljaš za naprej. Prva leta je bilo grozno. Zdaj je že bolje. Načrtovati začnem že kakšna dva meseca prej, mesec prej začnem snemati in monitrati ... A vsakič mi takole proti koncu začne teči voda v grlo.
K Mariji Pomagaj na Brezje so včeraj znova romali bolniki, invalidi in starejši. Prišli so že zgodaj in se z molitvijo pripravljali na sveto mašo. S seboj so prinesli prošnje in tudi zahvale za zdrave, zase in za druge.
Gost je bil celjski škof Stanislav Lipovšek, prišlo je tudi veliko duhovnikov, za dober potek romanja pa so seveda skrbeli številni pomočniki: skavti, malteški vitezi, veroučne skupine in posamezniki ... Tisti, ki zaradi bolezni ali starosti niso mogli priti, so dogajanje lahko spremljali po naših valovih. Oddajali smo že od 9h naprej, poslušajte posnetek prve ure: Bilo je lepo in doživeto. Gre za romanje, ki že 43 let v organizaciji Ognjišča združuje mlado in staro z nitjo dobrodelnosti in krščanske solidarnosti. Več