Dopust je beseda, ki se je veselim in hkrati bojim. Veselim, da bomo z družino, da bomo lahko izklopili budilke, da ne bo neprestanih opominikov, da bomo spoznavali nov kraj, se igrali in počeli stvari, za katere med letom zmanjka časa. In bojim se ga zato, ker stvar ni tako enostavna: zapreš službeni računalnik, zapreš vrata omarice in greš. Ne, ne. Za dni, ko te ni, je treba vse pripraviti: rubrike in oddaje nimajo počitnic. Pa pomislite, da že itak delaš na polno, potem pa še pripravljaš za naprej. Prva leta je bilo grozno. Zdaj je že bolje. Načrtovati začnem že kakšna dva meseca prej, mesec prej začnem snemati in monitrati ... A vsakič mi takole proti koncu začne teči voda v grlo.