Matjažev blog

Na enem zadnjih kolesarskih izletov okrog Brda smo videli pravo živalsko razkošje: lisico, več kot deset srn in tudi jelena. Tik ob ograji je bil in se nič prav nič preplašil vanj zročih otroških oči. Še toliko je počakal, da sem iz žepa izvlekel telefon in ga fotografiral.
Pa še ena otroška domislica: zadnjič smo za nevemžekakšno delo uporabili valjček za čiščenje smetk in dlak z oblačil. Čez nekaj časa vidim srednjo hčer, ko se 'valjčka' po nogah in med njimi. Začudeno jo pogledam. Ona pa: "Pa saj je za čiščenje dlak ..." :-)

oprosti za zamudo, ker sem ti šele danes prišel voščit za tvoj rojstni dan. Sem imel namen že pred dnevi, pa saj (najbrž) veš kako je. Pri vas gotovo štejete leta drugače kot tu. Tu, na Zemlji, bi praznoval 80. rojstni dan, a te že 30 let ni tu. Veš, življenje se je precej spremenilo. Na zunaj, da ne bo pomote: nove ceste, nove hiše, drugačni avtomobili, elektronika in računalniki ... Znotraj je v bistvu vse isto, čeprav pri marsikom tudi pokvarjeno do nerazpoznavnosti. No, še vedno je bistvena notranja sestavina ljubezen. Ta me je pred devetimi leti združila s čudovito ženo in nama podarila tri krasne otroke (prav kmalu tudi četrtega). Lepo mi je in ponosen sem, da sem oče. Saj si bil tudi ti, kajne? Si kaj srečal mamo? Že skoraj pol leta je ni več med nami. Pozdravi jo in ne pozabita na nas.

Na stojalih z nakitom lahko vidimo in najdemo različne stvari z različnimi oblikami. Na prstanih, uhanih, zapestnicah, verižicah ... se lesketajo tudi križci. So del modnega sveta. A ne sodijo v isti koš kot kakšni metuljčki, sončki, morske zvezde ... V preteklosti in tudi zdaj je križ simbol Križanega in odrešenja. S tem namenom ga tudi sam nosim nekaj mesecev na verižici za vratom. Nekaj zanimivih pogledov sem že doživel. A kot berem, so v Veliki Britaniji nekateri diskriminirani na delovnem mestu zaradi nošenja verskih simbolov. No, Evropsko sodišče za človekove pravice je že pred časom odločilo, da križi v učilnicah ne kršijo človekovih pravic. Ja, na eni strani poplava križev, na drugi ga hočejo poriniti povsem v zasebnost.

Pa smo doma. Prehitro in na žalost. Bilo je zelo lepo. Popoln odklop. Zdaj pa znova soočenje z realnostjo. Pa saj najbrž ne gre drugače. Ne more biti človek ves čas na odklopljen ali pač. Mogoče si pa samo mislim, da so nekateri ves čas odklopljeni, ker imajo drugače skrbi kot jaz oz. mi. Mogoče pa nimam več toliko potrpljenja. Sem naveličan potrpet. Želim rešit problem, a ga ne morem, z njim moram živet, ker se ga ne da spremenit. Spremenim lahko edino sebe in način tega trpljenja: da si večkrat privoščimo odklop.

Odkrivanju počitniškega kraja in okolice in seveda nas samih se je pridružilo še odkrivanje 'televizijskega sveta' (doma nimamo televizije). Kabelska televizija je ponjala 300 kanalov (vsi niso delali). Radovednost mi ni dala miru. Nekajkrat sem se odločil za sprehod po njih. Šlo je približno tričetrt ure časa, kaj posebnega nisem odnesel. Bilo je nekaj dobrih programov, sem pa odkril, da imamo veliko slovenskih televizij. A me ni navdušilo, da bi zdaj tudi doma imeli tv-sprejemnik. Brskanje kar tako vzame veliko časa, da pregledaš spored za vse programe, pa najbrž tudi.