Pa smo doma. Prehitro in na žalost. Bilo je zelo lepo. Popoln odklop. Zdaj pa znova soočenje z realnostjo. Pa saj najbrž ne gre drugače. Ne more biti človek ves čas na odklopljen ali pač. Mogoče si pa samo mislim, da so nekateri ves čas odklopljeni, ker imajo drugače skrbi kot jaz oz. mi. Mogoče pa nimam več toliko potrpljenja. Sem naveličan potrpet. Želim rešit problem, a ga ne morem, z njim moram živet, ker se ga ne da spremenit. Spremenim lahko edino sebe in način tega trpljenja: da si večkrat privoščimo odklop.