Matjažev blog

Nedeljsko popoldne tokrat ni bilo družinsko obarvano, ampak službeno, a bilo je prijetno. Šel sem na vsakoletno prireditev Koroška poje. Letošnja je bila že 41. Lani se bil prvič in me je stvar navdušila. Tudi letos je bilo tako, čeprav v bistvu nobene zasedbe nisem slišali v celoti. Med posemeznimi točkami sem snemal izjave nastopajočih, pa vmes skakal v dvorano za fotografiranje ... Ni mi žal za glasbene užitke, saj bodo veliko dobrega lahko slišali poslušalci oddaje Slovencem po svetu in domovini. Tu je link do novice, na fotografiji pa so vsi nastopajoči pri skupni pesmi.

Po treh dneh dopusta, ki smo jih sicer želeli izkoristiti na morju, pa se je zaradi bolezni obrnilo drugače, imam danes celodnevno bivanje na Štuli 23. Pa mi ni prav nič hudega. Dopoldne smo imeli sestanek s patri frančiškani, ki bodo čez 16 dni začeli sedmi radijski misijon z naslovom Predrami se človek, ki spiš. V zaspanost nas vodi prevelik hrup in preveč dejavnosti. Upam, da bomo z misijonom na vse skrbi usmerili nekaj sončnih žarkov, da bi vsi živeli odgovorno, aktivno in zavestno. Sledilo je prijetno kosilo v družbi starega znanca, s katerim že dolgo nisva poklepetala. Nadaljevalo se je s popoldanskim in večernim dežurstvom pred mikrofonom, kjer pa so bile že (skoraj) vse oddaje pripravljene in dejansko nisem imel  dela pred mikrofonom, sem se pa lahko lotil stvari s sezama 'To-do'. Vsaka stvar je za nekaj dobra.

Ema je zelo dobro napredovala in tako smo že prišli domov (s seboj sem imel dovolj drobiža :-) ). Čiščenje sluzi iz nosu in inhalacijo bomo seveda še morali delati. Doma so bile sestrice Eme zelo vesele, saj je nekaj dni niso videle. Kar tekmovale so, čigava bo in katera jo bo bolj zabavala. No, to.

Ker so obiski v bolnišnici omejeni na eno odraslo osebo, sem šel v soboto kar sam. Danes pa smo šli vsi. Z ženo sva se za dve uri zamenjala. O, kakšen balzam je bil to za naše punce. Mamico so imele samo zase, nobenega pospravljanja, kuhanja, pranja ... ob tem. Smo pa komaj prišli domov. Za parkirnino sem namreč moral plačati 2,80 evra. Imel sem bankovec za deset in za dvajset evrov. Avtomat pa sprejema le kovance in bankovce za pet evrov. V baru v bolnišnici mi niso hoteli zamenjati, ker so ravno zapirali. Uslužbenka v sprejemni pisarni me je hladno odslovila, da to ni njena stvar. 'Poslala' me je na bližnjo bencinsko. Tam sem le dobil kovance, a tudi občutek 'nebodisigatreba'. Ko sem pogledal na uro, sem videl zakaj: prišel sem minuto pred zaprtjem. V bistvu sem imel veliko srečo :-)

Zares kratka je bila minula noč. Ne vem, ali sem spal dve uri, pa tudi prejšnjo noč je bilo zelo slabo s spanjem. Še dobro, da so vse današnje kave 'prijele', da sem naredil vse, kar je bilo potrebno in da sem prišel do doma. Tu sem pa samo padel v posteljo. Ponoči je bilo namreč treba najmlajšo peljati v bolnišnico. Vzrok: bronhiolitis. Izcedek iz nosu, globoko kašljanje, hropenje se je od začetka tedna stopnjevalo. Po nočnem sprejemu in prvih besedah zdravnice sem nekako pomirjen odhajal domov. Dobil sem občutek, da so toliko usposobljeni, da ji bodo pomagali. Seveda sem v bolnišnici ostala tudi mamica. In kje sta? Na Jesenicah, točneje na Cesti maršala Tita 112. Da dol padeš :-)