Zares kratka je bila minula noč. Ne vem, ali sem spal dve uri, pa tudi prejšnjo noč je bilo zelo slabo s spanjem. Še dobro, da so vse današnje kave 'prijele', da sem naredil vse, kar je bilo potrebno in da sem prišel do doma. Tu sem pa samo padel v posteljo. Ponoči je bilo namreč treba najmlajšo peljati v bolnišnico. Vzrok: bronhiolitis. Izcedek iz nosu, globoko kašljanje, hropenje se je od začetka tedna stopnjevalo. Po nočnem sprejemu in prvih besedah zdravnice sem nekako pomirjen odhajal domov. Dobil sem občutek, da so toliko usposobljeni, da ji bodo pomagali. Seveda sem v bolnišnici ostala tudi mamica. In kje sta? Na Jesenicah, točneje na Cesti maršala Tita 112. Da dol padeš :-)
Proti koncu osemdesetih let je bil popularen naslednji vic oz. vprašanje, ki si ga po možnosti postavil kakšnemu partijskemu funkcionarju: Kako se bo imenovala Titova cesta skozi Jesenice l. 200o. Po navadi je bil odgovor. Ne vem. Pa si vprašal funkcionarja vprašal, ali tudi ti dvomiš, da bo še obstajala.
Komunizem je v glavah tudi preko več generacij premočno zasidran v možganih. Mnogi kumunisti pa so kot mački, vedno padejo na noge.