Matjažev blog

Ne zgodi se prav pogosto, a nekaj krat  na leto pa le imam srečo dežurati ob nedeljah popoldne. To so bili na začetku dela pred mikrofonom moji prvi in priljubljeni termini. Tudi tokrat je bilo zelo prijetno ob prebiranju voščil. Sicer se med njimi najdejo tudi 'cvetke', a taki pač smo ljudje: ko hočemo izraziti nekaj osebnega, želimo to povedati na poseben način, z rimami ipd. :-) Drugača pa je odlično 'biti v družbi slavljencev'.  V bistvu moram biti z mislimi v zbranih družbah, na piknikih, na gostijah, v gostilnah ... kjer velja veselo vzdušje in kjer pričakujejo, da bo nekdo to njihovo praznovanje še polepšal. In lep je občutek, da ljudje še praznujejo, da najdejo razloge in da se ob življenjskih prelomnicah tudi spomnijo na hvaležnost dragih jim oseb.

Pred tremi meseci sem si rekel: Dovolj je! Vedel, predvsem videl in občutil sem že dolgo, a sem odlašal z odločitvijo. Nič koliko krat sem v mislih že začel, dejansko pa ne. Spodbuda je tokrat sicer prišla od boljše polovice. Že prej se je odločila, da bo ob koncu dojenja poskušala zbiti odvečne kilograme. Ponudbo sem sprejel in v dvoje je bilo precej bolje kot solo. Odločila sva se za preizkušeno 3MD. Spet se je izkazala za dobro. Lačen nisi nikoli, samo pazit moraš, kdaj kaj daš v usta. Seveda so prišli krizni trenutki, pa skušnjave. Tudi padci so bili, pa odkloni in približki. A generalno sem oz. sva se držala rdeče niti. In se je še. Torej, sva tudi po treh mesecih pozorna na to, kaj skuhava in jeva. Je pa veliko boljše, ko lahko npr. za kosilo ješ krompir, za večerjo pa meso ipd. Ne vem in ne verjamem, da se nama je metabolizem spremenil in da ne bodo šli kilogrami kdaj spet kaj gor. Za to bi morala spremenit način življenja in delež gibanja v njem. To pa bo vsaj še nekaj časa skoraj nemogoča naloga.

Vsak letni čas nas obiskujejo tisti, ki imajo svoje korenine v Sloveniji, živijo pa po svetu. Konec junija in v začetku julija se zdi, da je tovrstnih gostov največ. Prva nedelja v juliju je izseljenska in okrog nje se zvrsti vrsta srečanj in dogodkov ...  V sredo, 4. julija, je v Ljubljani potekalo srečanje Dobrodošli doma. To je bilo drugo po vrsti, pripravil ga je Urad za Slovence po svetu skupaj z organizacijami civilne družbe. Ideja se mi zdi dobra - da se slovenskemu občinstvu sredi prestolnice predstavijo skupine iz zamejstva in sveta. Škoda se mi zdi, da ni organizator pripravil drugačnega urnika. Začelo se je ob 13.30, ko sem jaz prišel - ob 17h, je bilo obiskovalcev zelo malo (zgornja fotografija), prizorišče je oživelo šele okoli 20.30, ko pa se program že zaključil (spodnja fotografija). Po moje bi se moralo dogajanje takrat šele začeti in se potegniti do 22ih ali 23ih. Malo jih je namreč, ki se v vročini popoldneva odpravijo na sprehod po mestu. Zvečer je slika povsem drugačna.

Pretekli teden sva bila po dolgem času pet dni s samo dvema otrokoma. Starejši hčeri sta šli na počitniški tabor, ki ga je organizirala šola. Nedeljo smo tako želeli preživeti skupaj. To nam je stoodstotno uspelo šele popoldne, dopoldne je namreč naš župnijski pevski zbor sodeloval pri zlati maši. Želja, da bi se osvežili in ohladili, nas je usmerila na bazen v Kranj. Na blagajni smo doživeli zanimivo presenečenje. Kupiti smo morali družinsko in še eno otroško vstopnico. Družinska vstopnica je za največ tri osebe: dva odrasla in enega otroka ali enega odraslega in dva otroka. Saj ne da bi zaradi tega 'bankrotirali' - mariskje bi za tri ali štiri ure plačali veliko več kot smo oz. bi tu za vse popoldne (popoldanska vstopnica od dveh do osmih stane za dužino osem, za odraslega štiri, za otroka pa dva evra in pol), je pa vodstvo bazena oblikovalo nenavadno definicijo družine.

Počasi se končuje zelo natrpan in obveznostmi poln mesec dni. Vse skupaj se je začelo gostiti po 20. maju. Nabralo se je kup obveznosti in nisem več vedel, kako naj jih organiziram, da bodo narejene. Nekaj prošnjam v tem času sem moral reči ne, nekaj stvari je moralo zelo dolgo počakati na izvedbo. Že 22. maja sem posnel pogovor z Vanjo Romih, ki je pri založbi Ognjišče izdala CD Zdravo, Marija. Mišljeno je bilo, da bom oddajo - predstavitev CD-ja pripravil (obdelal in zmontiral) že za praznik 24. maja. Ni šlo. Sem prestavil na 31. maj. Ni šlo. Sem prestavil na 7. junij. Ni šlo ... Na praznični dan apostolov Petra in Pavla pa je le uspelo stvar finalizirati in pripeljati do srečnega konca. Z izdelkom sem zadovoljen, upam, da tudi poslušalci.   Povezava ...