Pred tremi meseci sem si rekel: Dovolj je! Vedel, predvsem videl in občutil sem že dolgo, a sem odlašal z odločitvijo. Nič koliko krat sem v mislih že začel, dejansko pa ne. Spodbuda je tokrat sicer prišla od boljše polovice. Že prej se je odločila, da bo ob koncu dojenja poskušala zbiti odvečne kilograme. Ponudbo sem sprejel in v dvoje je bilo precej bolje kot solo. Odločila sva se za preizkušeno 3MD. Spet se je izkazala za dobro. Lačen nisi nikoli, samo pazit moraš, kdaj kaj daš v usta. Seveda so prišli krizni trenutki, pa skušnjave. Tudi padci so bili, pa odkloni in približki. A generalno sem oz. sva se držala rdeče niti. In se je še. Torej, sva tudi po treh mesecih pozorna na to, kaj skuhava in jeva. Je pa veliko boljše, ko lahko npr. za kosilo ješ krompir, za večerjo pa meso ipd. Ne vem in ne verjamem, da se nama je metabolizem spremenil in da ne bodo šli kilogrami kdaj spet kaj gor. Za to bi morala spremenit način življenja in delež gibanja v njem. To pa bo vsaj še nekaj časa skoraj nemogoča naloga.