Matjažev blog

Nocoj sva šla dva člana naše družine malo kasneje spat. Skoraj 7-letna hči me nič koliko krat v letu vpraša, kdaj bodo utrinki. Verjame, da če utrinke vidiš in si takrat nekaj zaželiš, se želja tudi uresniči :-) To predstavo sem že skoraj pokrvaril, ko sem fizikalno razlagal, zakaj do utrinkov pride. Da je to v bistvu meterorski roj ... V teh dneh so aktivni Perzeidi. Znani so tudi kot solze sv. Lovrenca. Njihov izvorni je komet. Najsvetlejši bolidi lahko pustijo sledi, ki na temnem nebu s prostim očesom ostanejo vidne več minut. Roj je aktiven od 14. julija do 24. avgusta. Njegov vrhunec je zelo širok, zato Perzeide lahko opazujemo več noči. Nocoj sva torej opazovala (dokler niso neba okoli 22h prekrili oblaki) in jih tudi nekaj videla. In zdaj, čakam, kdaj se bodo želje uresničile ... Tudi sam sem imel eno :-)

Na Krvavcu že dolgo nisem bil pozimi, že nekaj let nameč nisem alpsko smučal, ne spomnim pa se, da bi bil kdaj tam gori poleti. Sobotno srečanje PRO je bil razlog za obisk. Ni bil v polni družinski postavi, saj smo zaradi slabe napovedi prepolovili posadko. Bo pa zelo verjetno to ena od izletniških točk kakšnih naslednijh počitnic. Človek bi mislil, da smučišca poleti spijo in ni tam kaj početi. A na Krvavcu je možost za sprehode in pohode, za otroke pa imajo zanimiv poletni park. Preiskusili smo sicer le spust z obročem in plezanje na steni, zelo pa nas je mikalo še drugo. Zmanjkalo je časa, pa še vreme je malo ponagajalo. Drugič, torej. Super se mi zdi, da smučišče živi vse leto. Zime so nepredidljive, zato je taka poletna ponudba dobra alternativa. Povezava do radijske novice o dogodku.

Ko sem danes dobil Novi glas, mi je v oči padel okvirček na naslovnici desno spodaj: naslednjič bodo namreč izšli čez tri tedne. Uredništvo bo za 14 dni zaprto. Tudi tokratna Družina je dvojna ... Kaj ko bi tudi na radiu imeli 'kolektivni dopust'? Za 14 dni bi na računalnik naložili glasbo, rubrike in oddaje, ki bi jih v naprej posneli ali ponavljali, poročil in servisnih informacij pa v teh dneh ne bi bilo. Kako bi to izpadlo? Bi pogrešali politiko, afere? Bi uživali v samo dobri glasbi in izbranih zgodbah? Mogoče pa bi bilo štirinajst dni le preveč, mogoče bi šlo za en teden ... Mogoče bi pa najprej poiskusili za vikend. Ali pa recimo za en dan.

Včeraj sem na poti na Brezje, kamor sem šel snemat avgustovske in septembrske rubrike Kuhajmo s sestro Nikolino, dobil telefonski klic, naj se nazajgrede ustavim v Struževem in ob jubileju voščim slavljenki ter jo presnetim.  Pisateljica in pesnica Berta Golob namreč praznuje visok življenjski jubilej - 80 let. Pred 'nalogo' sem imel precej treme, a na koncu je bilo vse OK: presenečenje je uspelo in slavljenka je bila zelo razpoložena za klepet ... Ob prazniku sem ji v imenu radia prinesel orhidejo, ki je je bila zelo vesela. Vprašal sem jo tudi, kakšen recept ima za življenje:

Povezava na novico na strani Radia Ognjišče.

Prvi del opisa. Prenočila sva v Lienzu v gostilni Falken. Prijetno, domače, cenovno ugodno.

S kolesarjenjem ob Dravi sva nadaljevala v Špitalu (Spittal/Drau). Od Lienza do tja sva šla z avtom, parkirala pod železniško postajo, ob nekem vodnem parku, kjer ni bilo treba nič plačat. Izbrala sva smer Beljak (Villach) in pred nama je bilo kakih 40 km ravnega terena, brez omembe vrednih vzponov in spustov. Kolesarjenje je bilo sicer bolj zanimivo, a pot je bila prvi dan bolj slikovita. Ta del poti je dokaj enoličen, skoraj dolgočasen.

Kratek postanek sva naredila ob vodnjaku na fotografiji in na mestu, kjer čez Dravo pelje brod. Tik pred Beljakom je nekaj obvozov, pri enem bi skoraj zgrešila smer, ker je nekdo zamaknil tablo. Torej previdno. Postanek v Beljaku sva izkoristila za kosilo - privoščila sva si ribe. Za sladico pa sva želela skočiti v Osojsko jezero (Ossiacher see). Do tja je bilo 8 km zelo slabo označene poti (dvakrat sva zašla).

Upala sva, da bo obala prosto dostopna, a seveda ni. Komaj sva ob poti na južnem delu našla javno kopališče. Skok v prijetno toplo jezero je bil res prava poslastica. Zvečer sva prikolesarija v Beljak, nato z vlakom (14 evrov za osebo s kolesom) do Špitala in nato z avtom domov. Vsega lepega je (žal) enkrat konec ... Mogoče pa spet naslednje leto.