Matjažev blog

V petek, 1. februarja, se je v Ljubljani sklenil seminar za učiteljice in učitelje na slovenskih sobotnih šolah po svetu. So svojevrstni ambasadorji slovenske kulture in jezika po svetu. Spoznavamo jih v tem tednu v popoldanskih rubrikah Slovenci po svetu in jih bomo zbirno v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini. Občudujem jih, delajo namreč prostovoljno, poleg svojega dela, brezplačno, za dobrobit slovenstva, kulture in jezika. Še posebej lepo je v tej učiteljski družbi videti mlade moči. Pohvalno je tudi, da jih država podpira, zanje pripravlja seminarje in jim nudi gradivo ter drugo pomoč.

Ko me je znanka pred dnevi vprašala, kako sem, sem brez pomišljanja odgovoril, da dobro. A to ni pomenilo, da uživam, da sem spočit, da sem poln energije. Ni se moglo skriti, da sem utrujen, neprespan, pod stresom. A sem hvaležen, da je tako. Hvaležen, da imam službo, da sem zdrav in pri moči, da lahko delam in da me včasih zamikajo novi izzivi. Ti sicer terjajo čas, a človeku ne dovolijo zabubljenosti v navade in stare prakse. In to odraže tudi razmerje, ki je napisano v naslovu. Je razmerje med dnevi, ki sem jih v januarju preživel v službi in dnevi, ko sem bil prost. Ampak, v feburarju bo drugače. Prihajajo prosti dnevi, še bolj pokonci pa me drži predromarsko pričakovanje.

Na četrtkovi podelitvi Tischlerjeve nagrade je nastalo tudi nekaj kratkih videov:
Zmagovalec govorniškega natečaja Martjaž Smrtnik:

Izsek iz govora Borisa Pahorja:

Iz govora dr. Valentina Inzka:

Danes je nedelja Svetega pisma in spodaj je nekaj meni najljubših citatov:

Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. 29 Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; 30 kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko. (Mt 11,  28-30)

Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. 7 In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. (Flp 4, 6-7)

Vrzi svoje breme na GOSPODA, on bo skrbel zate, nikoli ne bo dopustil, da bi pravični omahnil. (Ps 55, 23)

Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.  (Prg 3, 5-6)

Čudovit je bil četrtkov večer v Slomškovem domu v Celovcu.  Podelili so 34. Tischlerjevo nagrado, najvišje priznanje koroških Slovencev. Po njem imenovana dvorana je bila nabito polna. Kako ne, saj je nagrado letos prejel 99-letni tržaški pisatelj Boris Pahor. Klen možak, čistih misli. Imel je čudovit govor, prav tako pred njim dr. Inzko in dr. Hafner. Prav vse pa je navdušil tudi 16-letni Matjaž Smrtnik, dijak celovške Zvezne realne gimnazije. Njegov oče je predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik, njegov stric pa župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik. Kakorkoli, Matjaž je govoril tako gladko in tako prepričljivo in s takim ponosom, da mu je močno ploskala vsa dvorana, prvi pa mu je čestitke izrekel pisatelj Boris Pahor. Bogat večer je torej za mano. In odkril sem tudi nov delček slovenske zemlje: s Celovca sem se zaradi snega na Ljubelju vračal po dolini Rož in skozi Karavanški predor. Zelo lepo.

Poglejte si prvo, drugo in tretjo novico o tem dogodku.