Praznik Rožnovenske Matere Božje smo pobudo za poživitev molitve rožnega venca sklenili z mašo in molitvijo vseh štirih delov rožnega venca ter litanijami. Polna množica ljudi - dogajalo se je v ponedeljek in to ni nobena tradicija - je bila presenečenje za vsakogar. Zame pa so bile presenečenje tudi izjave, ki sem jih začel loviti deset minut pred začetkom maše. Časa za snemanje ni bilo veliko in nisem upal, da bom posnel kaj vsebinsko kakovostnega. A sem se krepko zmotil. Prisluhnite izjavam, ki so bile sicer večinoma predvajane v torkovem jutranjem programu.
Veronika iz Škofje Loke:
Mož in žena iz Kranja:
Družina Jesenko iz Žirovnice:
Ana iz Kranja:
Zakonca iz Bohinja:
Mojca iz Žihpolja (avstr. Koroška):
Anica iz Lesc:
Joži Kališnik:
Na praznik Rožnovenske matere božje (7. oktober) smo v sodelovanju s Tednikom Družina in frančiškani z Brezij ljudi spodbujali k temu, da bi oživili, obudili ali ohranili v svojem življenju osebno in družinsko oz. skupinsko molitev rožnega venca. Program je bil vsebinsko oblikovan, predstavljene se bile t.i. 'dobre prakse' molitve, tudi in predvsem rožnega venca.
Del te pobude je bilo tudi peš romanje iz Kranja na Brezje. Začetek je bil v Rožnovenski cerkvi. To je ena od treh cerkva v mestnem središču, podružnica, v kateri je maša le enkrat na leto, sicer pa imajo v njej bogoslužja makedonski pravoslavni kristjani. Je zelo lepo obnovljena, pred njo so Plečnikove arkade, tu se začne spuščati Mohorjev klanec. Tokrat sem bil prvič tam pri maši in sem si zelo želel iti tja, ker me na to cerkev vežejo topli spomini iz otroštva, saj je tu potekalo Miklavževo obdarovanje.
Po maši, ki jo je daroval glavni urednik radia Franci Trstenjak, z njim je somaševalo pet duhovnikov, prisotnih pa je bilo 108 ljudi, je 16 radijcev skupaj z drugimi začelo svojo 17-kilometrsko peš pot, drugi smo se jim pridružili zvečer.
Ko sem bil otrok, sem želel čim hitreje odrasti, no zdaj pa bi se rad kdaj vrnil v čase otroštva ... Otroštvo različne generacije doživljajo drugače. Tudi dolžina tega življenjskega obdobja se iz generacije v generacijo spreminja. In tudi vsi pripadniki iste generacije nimajo enako dolgega otroštva. Nekateri morajo odrasti prej, drugi se primorajo to stroriti prej. O tem razmišljam, ko spremljam otroštvo najnih otrok. Danes sem se po pogovoru na sprehodu z devetletno hčerjo (je in želi biti otrok, a družba jo želi izstreliti v najstniško dobo) spomnil odlomka iz romana Brez očeta: Televizija, zlasti njena vedno nasilnejša in spolno obarvana vsebina v najbolj gledanem času, je skrajšala otroštvo za polovico. Z deset na pet let. Otroci danes na videz hitreje odraščajo, ker jim je izpostavljanje 'skrivnostim odraslih' uničila občutek sramu in jim izbrisala občutek krivee. Ni skrivnosti, ni sramu. Ni sramu, ni krivde. Ni krivde, ni otroštva. Ni otroštva, ni civilne družbe. Treba bo več vložiti v otroštvo naših otrok ...
Danes je 1. oktober, začetek novega meseca. To je med drugim tudi mesec rožnega venca, ki je bila za blaženega papeža Janeza Pavla II. najljubša. Spomnim se, da je bila tudi za mojo staro mamo in njene vrstnice. Velikokrat so pripovedovale, koliko rožnih vencev so tisti dan zmolile ... Meni se je to zdelo tuje, v tem obdobju življenja (družina, služba .. ) pa sploh nemogoče. Zanimalo me je, če je to v redu. Za jutranji program sem poklical Marijo Maučec Suša z Urada za družino nadškofije Ljubljana
Sogovornica je poudarila pomen priprave pravega vzdušja za molitev.
Spodbude za molitev, tudi v družinah, imajo na spletni strani Urada za družino. Danes sem se spomnil tudi blaženega Antona Martina (Slomška), ki je rekel, da če ne moreš veliko moliti, pa moli večkrat po malo. In glej, za kakšno desetko rožnega venca je čas med vožnjo z avtobusom ali vlakom v službo, ali pa če čakaš v kakšnem zastoju.
Super misel: molitev nas umirja ... :-) Sogovornico sem vprašal še, kako v rožni venec vključiti tudi otroke: najmlajše, pa tudi že večje:
Danes sem bil v Slovenskem šolskem muzeju. Imeli so prireditev ob 115-letnici. Zaradi napovedi ukinitve muzeja kot samostojnega zavoda je minila v nekoliko grenkem tonu. Zaposleni so predstavili zgodovino in sedanje dejavnosti. Škoda bi bilo, da bi te dejavnosti kakor koli zamrle ... Na današnji prireditvi so vključili tudi šolska pravili iz leta 1907 iz šole v Goričah pri Kranju. Večinoma še vse velja ... nekaj pa jih je družba krepko spremenila.
