Matjažev blog

Vsaka stvar se kdaj zgodi prvič. Meni se včeraj zgodilo, da sem se domov pripeljal z vlečno službo. Jekleni konjiček ni in ni hotel vžgati. Najprej sem mislil, da je kriva vročina. Zato sem ga porinil v senco. Tam pa je bilo meni vse bolj vroče. Do vžiga ni prišlo (ne mene in ne motorja). Bencin, ki ga v rezervoarju ni manjkalo, do motorja ni prišel. Stik, elektronika, črpalka ... kdo ve (upam, da bodo danes na servisu ugotovili). Tako mi je preostal klic v sili in uporaba kupončka za brezplačno vožnjo pokvarjenega vozila. Prijazen mojster naju (z avtom) je naložil in odpeljal do servisa. Med vožnjo je rekel, da je bila norišnica. Da je bil 25. maj očitno dan, ko so se avtomobili radi kvarili. No, nekaterim so se ta dan pokvarile glave (o tem piše Jože), ne vem pa, kaj je lažje popraviti: avtomobile ali glave. Za prve obstajajo rezervni deli, druge je mogoče 'resetirati' in ozmeljiti, le če lastnik hoče.

Na radio (to je v službo) se sicer vozim z avtom, v zadnjem tednu pa sem se dvakrat podal s kolesom. Pot je trajal dlje, a je bila bogatejša. Med kolesarjenjem sem se bolj zbudil kot sicer in videl, kar med vožnjo po avtocesti ne bi. Med drugim sem v eni od vasi opazil gručo otrok, ki je čakala šolski avtobus. In med čakanjem niso igrali igric na mobitelih, šli so se gumitvist. Med potjo nazajgrede sem ob cesti opazil stojnico z jagodami, ki jih gojijo na bližnji kmetiji. Kupil sem jih in bile so precej boljše kot tiste, kupljene pred nekaj dnevi pri najboljšem sosedu. In še eno stvar sem ob poti opazil. Imel sem več časa za opazovanje okolice in ob poti (dolgi 28 km) me je spremilo vsaj deset znamenj in kapelic. In s tem toliko opominov na to, kdo človek si, od kod in zakaj si in kam greš. Ob avtocesti jih ni in dvomim, da bi bilo dovoljeno postaviti, če bi sploh v sedanji generaciji bil interes za to.

Vsi Slovenci in Slovenke, doma in po svetu, smo povabljeni, da 23. maja zvečer pred podobo brezjanske Matere Božje, ki je Kraljica Slovencev, praznujemo večer slovenskih izročil.

Koordinacijski Odbor za Slovensko udeležbo na 41. mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji leta 1976 je med zaključnimi slovesnostmi, ki jim je predsedoval koprski škof Janez Jenko, predložil spomenico, ki jo je soglasno sprejelo več kot 700 udeležencev. Tako piše v njej: Vsako leto, na predvečer praznika Marije iz Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila v svetu, to je 23. maja zvečer, bomo v svojih domovih prižgali sveče in preživeli večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini in oblikujejo danes tudi nas v svetu in po nas narode, med katerimi živimo. Vabimo Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se nam pridružijo.

Predlagamo dva načina:

V prvem najprej zmólimo posvetilno molitev: O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem; in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega. Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.

Sledi pesem brezjanski Mariji: "Brezjanska Marija, premila Gospa, za našo Kraljico kronana. Tvoj narod Slovenski pred tabo kleči, Marija, pomagaj nam Ti!" ali pa pesem Marija, pomagaj nam sleherni čas.

Po drugi predlogi zmólimo molitev, ki jo je spisal blaženi škof Anton Martin Slomšek: "Molimo za svojo domovino in prosimo Boga, od katerega prihaja vse dobro, naj blagoslovi njo in vse prebivalce! Kdor svojo domovino v resnici ljubi, se ne sramuje svojega rodu in ne jezika materinega".

Potem vsi stoje molimo: "Spomni se, o premila Devica Marija, da se nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati: k tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim; nikar ne zavrzi, o Mati Besede mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen."

Sledi molitev naših rojakov iz Argentine, ki jo radi molímo za našo domovino: "Gospodar vesolja in kralj vseh narodov in jezikov, prosimo Te, razlij svojo milost na Slovenijo, domovino naših prednikov in našo duhovno domovino.
Podeli ji svobodo, varnost, mir in pravo mesto v svetovni družini narodov. Podpiraj jo na poti k duhovni in družbeni prenovi po Tvoji volji. Sprejmi kri, ki je bila darovana za njeno pravico, in vse trpljenje njenih otrok, da bo v zadoščenje za kršitve Tvoje postave na njenih tleh.
Posebej Te prosimo, vlivaj njenim sinovom in hčeram duha edinosti v resnici in pravici, da bo kmalu srečen dom vsem, ki skupaj živijo v njegovem zavetju.
Nam v svetu, ki zavestno sprejemamo slovensko duhovno domovinstvo, pa pomagaj, da ga ohranimo v dejavni zvestobi svoji zavezi in Tvoji postavi, da bomo živeli Sloveniji v čast in razcvet, deželi, ki ji pripadamo, in vsej človeški družbi v blagodejen razvoj in Tebi v slavo, ki Ti jo neprenehoma kličemo.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, sedaj in vekomaj. Amen."

Lahko dodamo še desetko rožnega venca, npr: Ki si ga Devica rodila.

Sledi Marijina pesem po izbiri.

V soboto, 23. maja, na predvečer praznika Marije Pomagaj, zavetnice vseh Slovencev in Radia Ognjišče, bomo tudi letos v duhu in molitvi povezani vsi Slovenci po svetu. Ob 20.00 bo v baziliki na Brezjah sveta maša, ki jo bo ob somaševanju prisotnih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Po sveti maši bo sledila procesija z milostno Marijino podobo. Celotno slovesnost bomo na naših valovih neposredno prenašali, prisluhnili pa ji boste lahko tudi s pomočjo našega internetnega in satelitskega oddajanja.

Kar ne morem verjeti, da je minilo teden dni od zadnjega vpisa na blog. Nekajkrat med tednom, ob lepih stvareh, ki so se mi zgodile, sem si sicer rekel: "Ej, tole moraš pa napisati na blog." A potem kar ni bilo časa za to. Teden je bil res zgoščen na radiu in tudi izven njega. A kljub zgoščenosti sem v urnik vrstil tudi družino. In to so bili eni najlepših trenutkov tedna. Ne rečem, da niso bili naporni, pač. Ampak tudi lepi, topli, iskrni, zaupni ... Mislim, da bom recept minulega tedna kdaj ponovil. Namreč, da bom med radijske in druge obveznosti in dolžnosti vnesel tudi družinske. Ne samo na dneve, ko imam čas. Ampak bodo urice z družino del mojega urnika oz. koledarja. Zgoščenost bo sicer večja, a jo bo lažje prenesti.

Del sobotnega dopoldneva smo preživeli v Ljubljani, v lutkovnem gledališču. Radio je skupaj z zavarovalnico KD življenje in Aninim skladom priredil lutkovno predstavo Srečna Srečka. Namenjena je bila družinam s šest ali več otroki iz vse Slovenije. Pripeljal sem tudi svojo družino oz. le hčeri. Sicer smo še daleč od zgoraj navedenega pogoja za vabilo na predstavo. Ampak tam sem bil s posebnim namenom, da ujamem dogajanje v zvočni in foto obliki. Nekaj je uspelo, nekaj bo slišati v ponedeljkovem jutru, nekaj pa je že videti.

Sicer pa: na predstavi sem užival, hčeri sta se malo bali, še posebej najmlajša. Ampak danes že govorita, kako fajn so bili tisti mački.