Dobra je sestra Nikolina, da ji ne zmanjka idej. Saj ne rečem, da smo v 196-ih oddajah vedno pripravljali različne stvari, ampak skombinirati pa zna vsakič drugače. Tokrat mi je vse tako všeč, da sem ženo nahecal, da naj kaj od tega naredi. Ravno včeraj sem kupil file morskega lista - na jedilniku pa je ribji file z zelišči. Slastno. Za prilogo krompirjev hren (ji nisem naročil) in špinačne palačinke (tudi nisem naročil, bom sam poskušal narediti konec tedna). Takrat bo poskušnje deležna tudi zeljna juha in poskusil se bom lotiti tudi mandljevih rezin. Sladica brez moke, prelita s smetano in marmelado! Kakorkoli, poskusite in držim pesti, da bi vam uspelo. Če vam je ali pa ne, se lahko oglasite sestri po mailu. Recept in posnetek oddaje pa kot veste najdete tu.
V petek, 9. oktobra 2009, je bilo slovesno na domačiji Debeljakov v Podbrezjah v občini Naklo. Tam so namreč blagoslovili avto za 19-letnega Darka Djuriča, ki je od svojega ranega otroštva rejenec v tej družini, je pa brez nog in brez leve roke. Kljub invalidnosti pa si je Darko vedno želel voziti osebni avtomobil, zato da bi bil samostojen. Letos je končal Ekonomsko gimnazijo v Radovljici in je zdaj študent na fakulteti za šport. Je tudi športnik, plavalec in si želi uvrstiti na paraolimpijske igre leta 2012 v Londonu.
Darko pred novo pridobitvijo.
Darko že vse življenje hodi na inštitut za rehabilitacijo, kjer izdelujejo zanj proteze in invalidski voziček. Ampak avto je zanj pomenil novo upanje in novo priložnost. Seveda pa ne more voziti običajnega avtomobila, ampak prilagojenega, ki stane 60.000 evrov. Februarja so začeli z akcijo opozarjanja na problem, zaključila se je v septembru in avto so ta petek blagoslovili. Blagoslov sta opravila domači župnik Janez Rihar in vodja Oaze Miru Vlado Pečnik. Sovaščani so darovali šestino denarja, tretjino vrednosti je podarilo podjetje Porsche Slovenija, kjer so avto kupili, ostalo so zbrali še z drugimi prireditvami (prva med njimi je bila Kranjčani materam 25. marca)in dobrimi ljudmi. Pomagala sta tudi Leon Pintar in Tof, prisotna sta bila tudi domači in blejski župan ter predstavnica srednje šole, prav tako številni drugi dobrotniki,
Športni direktor Plavalnega kluba Radovljica, Ciril Globočnik, kjer Darko trenira je med drugim dejal: "V začetku je treniral dvakrat tedensko, po nekaj letih pa vsak dan. Zaradi visokih ciljev - paraolimpijske igre - pa bodo treninge stopnjevali." Omenil je še, da vestno opravlja treninge in napreduje. Prva preizkušnja bosta evropsko in svetovno prvenstvo konec leta.
Predelava avta je trajala tri tedne. Darka še čaka učenje vožnje: tečaj in ure vožnje mu je podarila avtošola Ekspert. O občutjih je dajal, da jih je zelo težko opisati, kajti take sreče, da ga ljudje tako podpirajo, nima vsak. Vsem je hvaležen in upa, da se jim bo lahko oddolžil z dobrimi uspehi v športu in na fakulteti.
Krušna starša Veronika in Milan Debeljak sta povedala, da nad Darkom že od spočetja bdi božja roka. Še posebej je blagoslovljena njegova pot odkar je član te družine, ki ima sama še štiri lastne otroke. Oče Milan je Darku dejal:
To bo vožnja futurizma, enoročni super slog.
Tudi mi si že želimo, da popelješ nas okrog.
Rdeči golf nalit z bencinom, joistik tiplje kod in kam,
sto konj vleče pot za srečo, pot pa boš izbiral sam.
Mi, ki te imamo radi, ti želimo iz srca,
da na vsaki svoji vožnji najdeš nekaj lepega.
Darku želimo veliko lepega, prav tako drugim 'Darkom', ki potrebujejo avtomobil in želimo, da bi se vsem nasmehnila sreča.
Poslušajte krajši zvočni zapis, ki je bil na Radiu Ognjišče 12. oktobra 2009 ob 8.24.
Darko s krušnima staršema in dobrotnikom Leonom Pintarjem.
Darko in Ciril Globočnik.
Notranjost avtomobila.
... smo spet preživeli v družbi rojakov. Razveselilo me je poročilo iz Avstralije o mladinskem koncertu v Geelongu. Posebej mi je v spominu ostal podatek, da je sovoditeljica koncerta po materini strani Filipinka in se je odpovedala izboru za olimpijske igre, ki je tega dne potekal. Je pa druga v taekwan-dooju v zvezni državi Victorija. Sicer pa je bilo iz poročila razbrati veliko pripadnost mladih. O mladosti so poročali tudi iz Argentine, kjer so imeli 54. slovenski dan. Sicer pa si lahko v teh dneh ogledamo razstavo slikaja iz Argentine. Andrej Makek, s katerim sem se pogovorajal, razstavlja v Zavodu svetega Stanislava, in sicer v Meršolovem atriju. To je še posebej pomenljivo, saj je dr. Meršola osebno poznal iz begunskega taborišča v Vetrinju. V oddaji smo napovedali tudi bližnjo konferenco znanstvenikov in gospodarstvenikov slovenskega rodu iz sveta in v novicah iz Anglije slišali o obisku nogometnih navijačev v Našem domu. Če ste oddajo zamudili, jo lahko znova slišite na tem naslovu, več pa si lahko preberete (in tudi fotografije) ogledate na radijski spletni strani.
V nedeljo sem pisal, da bo oddaja Slovencem po svetu in domovini nekaj posebnega. Res je bila, čeprav revolucije nisem naredil. Z (nekaterimi) novimi jingli sem obeležil devetletnico prenovljene oddaje. 1. oktobra leta 2000 se je po nekaj mesečnih pripravah prvič oglasila prenovljena oddaja. Urednik Franci Trstenjak mi je namreč spomladi leta 2000 zaupal vlogo voditelja in pripravljavca oddaje Slovencem po svetu in domovini. Področje mi je bilo povsem neznano, občasno sem pred tem bral besedila za taisto oddajo, ki je pripravljal Ljubo Bekš (ki je še vedno urednik mesečnika za Slovence po svetu Naša luč). In sem pogumno zagrizel v novo, vedno delal le tolikšen korak v naprej, kot sem zmogel in upal. Danes spoznavam, da je veliko korakov za mano in pred mano še veliko večje obzorje življenja rojakov. Spoznavam, da v tujini živijo bolje in slabše kot mi (odvisno od gospodarskih razmer države prebivanja in iznajdljivosti rojakov), vsekakor pa po slovensko, z nam lastnimi značilnostmi, tudi slabimi (mednje štejem nevoščljivost). A gledati je treba dobro in slabemu ne pustiti, da preslepi dobro. Upati je treba v tiste, ki prižigajo upanje in ne v tiste, ki ugašajo tleči ogenj. Ljubiti pa je treba vse, nekatere še posebej v Kristusu,
S sestro Nikolino smo tokrat kuhali že stošestindevetdesteič. Če ste preslišali, ponovimo. Pripravljali smo paradižnikovo juho s krompirjevimi žličniki, zrezke z gobami, kruhove cmoke in testenine s sadjem. Kaj bi izbrali vi? In vaši otroci? Sam bi itak izbral vse, a za začetek testenine s sadjem. Oboje imam rad, v tej kombinaciji pa jih še nisem jedel. Izbral bi jih tudi zato, ker mi v naglici med tednom ne uspe peči zrezkov ali mešati zmesi za cmoke. Testenine pa streseš v vrelo vodo in skuhaš, sadje zdušiš, vse skupaj zmešaš in daš v pekač ... (podrobnosti si lahko preberete tu). Sicer pa sem se ustavil ob številki oddaje in ob sestri Nikolini. Od septembra ima še eno nalogo: postala je predstojnica samostana na Brezjah. Sprva sem si misli, ah nič takega. Ko pa mi je malo naštevala, kaj vse doleti predstojnico, sem jo lahko le priporočil božji pomočnici, Mariji Pomagaj. Naj jo varuje, da zdravja in moči.