V nedeljo sem pisal, da bo oddaja Slovencem po svetu in domovini nekaj posebnega. Res je bila, čeprav revolucije nisem naredil. Z (nekaterimi) novimi jingli sem obeležil devetletnico prenovljene oddaje. 1. oktobra leta 2000 se je po nekaj mesečnih pripravah prvič oglasila prenovljena oddaja. Urednik Franci Trstenjak mi je namreč spomladi leta 2000 zaupal vlogo voditelja in pripravljavca oddaje Slovencem po svetu in domovini. Področje mi je bilo povsem neznano, občasno sem pred tem bral besedila za taisto oddajo, ki je pripravljal Ljubo Bekš (ki je še vedno urednik mesečnika za Slovence po svetu Naša luč). In sem pogumno zagrizel v novo, vedno delal le tolikšen korak v naprej, kot sem zmogel in upal. Danes spoznavam, da je veliko korakov za mano in pred mano še veliko večje obzorje življenja rojakov. Spoznavam, da v tujini živijo bolje in slabše kot mi (odvisno od gospodarskih razmer države prebivanja in iznajdljivosti rojakov), vsekakor pa po slovensko, z nam lastnimi značilnostmi, tudi slabimi (mednje štejem nevoščljivost). A gledati je treba dobro in slabemu ne pustiti, da preslepi dobro. Upati je treba v tiste, ki prižigajo upanje in ne v tiste, ki ugašajo tleči ogenj. Ljubiti pa je treba vse, nekatere še posebej v Kristusu,